ZOR člen 25, 25/3, 39, 39/1, 616, 618, 619, 620, 620/3, 25, 25/3, 39, 39/1, 616, 618, 619, 620, 620/3.
podnajemna pogodba - pogodba o delu - stvarna napaka - jamčevanje za napake - odškodninski zahtevek - kumulacija zahtevkov - prekluzivni rok za sodno varstvo
Če uveljavlja naročnik povračilo neposredne škode, to je škode, ki jo
je utrpel na sami stvari, ki je bila predmet podjemne pogodbe in ki
se kaže v zmanjšanju vrednosti stvari, ki se lahko uspešno odpravi z
uveljavljanjem pravic iz naslova odgovornosti za stvarne napake
(torej z jamčevalnim zahtevkom), gre tak zahtevek sicer pravno
opredeliti kot splošni odškodninski zahtevek, vendar pa tega
odškodninskega zahtevka po eni strani ni mogoče kumulirati z
jamčevalnimi zahtevki, po drugi strani pa veljajo skladno s sprejeto
sodno prakso ravno iz razloga, ker je to vrsto škode mogoče uspešno
odpraviti že z uveljavljanjem jamčevalnih zahtevkov, za takšne
odškodninske zahtevke isti roki kot za tipičen jamčevalni zahtevek.
Po stališču novejše pravne teorije pa je odpravo takšne škode mogoče
zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov, saj je odgovornost za
stvarne napake le posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti.
Drugače velja v primeru zahteve po povračilu nadaljnje škode.
primernost izvršilnega naslova za izvršbo - razveljavitev sklepa o izvršbi
Eno od načel izvršilnega postopka je tudi načelo stroge formalne legalitete. Sodišče je pri odločanju o tem, ali bo dovolilo izvršbo, vezano na ugotovitev, ali sta v izvršilnem naslovu navedeni obe stranki.
Sodišče prve stopnje bi lahko ustavilo izvršbo in razveljavilo sklep o izvršbi le, če bi bilo s pravnomočno odločbo ugotovljeno, da izvršba, ki še ni končana, ni dopustna (primerjaj 5. odstavek 58. člena ZIZ).