primernost izvršilnega naslova za izvršbo - razveljavitev sklepa o izvršbi
Eno od načel izvršilnega postopka je tudi načelo stroge formalne legalitete. Sodišče je pri odločanju o tem, ali bo dovolilo izvršbo, vezano na ugotovitev, ali sta v izvršilnem naslovu navedeni obe stranki.
Sodišče prve stopnje bi lahko ustavilo izvršbo in razveljavilo sklep o izvršbi le, če bi bilo s pravnomočno odločbo ugotovljeno, da izvršba, ki še ni končana, ni dopustna (primerjaj 5. odstavek 58. člena ZIZ).
Sodišče je stike že uredilo s kvalitetnejšo obliko pravnega varstva, to je z odločbo in začasna odredba, ki je samo sredstvo zavarovanja, nudi predlagatelju manj kvalitetno pravno varstvo.
Stopnja invalidnosti se določa na podlagi tabele invalidnosti, s katero so bili med pravdnima strankama vnaprej opredeljeni odstotki invalidnosti glede na možne stopnje posledic nezgodnega primera in na tako dogovorjeno podlago je tožena stranka vezana. Sodišče prve stopnje pri odločanju ni v celoti upoštevalo pogodbenega materialnega prava. Glede na to, da so sestavni del pogodbenega zavarovalnega razmerja med pravdnima strankama tudi splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb, na katere sta se v postopku sklicevali obe pravdni stranki, bi moralo sodišče vsebino teh splošnih pogojev, ki so bili predloženi v spis, uporabiti tudi v tistem delu, kjer pogoji predpisujejo način ugotavljanja upravičenčevih pravic v tistih primerih, ko je bila zavarovančeva splošna delovna sposobnost že pred nezgodo zmanjšana, kot tudi v delu, ko pogoji določajo čas ugotavljanja stopnje invalidnosti.
Po določbi Splošnih pogojev za prostovoljno zdravstveno zavarovanje za doplačila do polne vrednosti storitev SPO-97 lahko zavarovanje preneha sporazumno, polico pa lahko enostransko razveljavi tudi zavod (sedaj tožeča stranka) zaradi zavarovalčevih grobih kršitev obveznosti iz police.
ZD člen 163, 163. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
dedovanje - oporoka - pritožbeni razlog - pravica
V zapuščinskem postopku je treba razlikovati, ali gre za navedbo dejstva ali za uveljavljanje pravice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnici uveljavljata pravico do dedovanja na podlagi nove (najdene) oporoke in tako pravico lahko uveljavljata vse do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, torej tudi še v pritožbi.
objektivna odgovornost - nevarna stvar - nadzor - vmesna sodba
Občinska inšpekcijska služba opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. Ni inšpektor tisti, ki bi moral hoditi po terenu in sam ugotavljati stanje na terenu o prevoznosti ceste oz. opravljati fizični nadzor nad stanjem cest.
6.čl. ZPN je določal, da občani ne morejo brez plačila pridobiti pravice uporabe na nepremičninah v družbeni lastnini, vendar je šlo za določilo, ki je bilo v korist družbene lastnine (torej je šlo za javno korist).
motenje posesti - posest pravice - vzpostavitev v prejšnje stanje
Edini ugovor, ki je utemeljen na pravici do posesti in dopusten v posestni pravdi, je povezan s pravilom petitorium absorbet possessorium. Pravdna zadeva P 543/2002, v kateri je toženec pridobil pravico do posesti, je bila pravnomočno končana pred zaključkom posestne pravde, zato je toženec lahko ugovarjal, da je pridobil pravico do posesti, zaradi česar je moralo sodišče prve stopnje v tem delu tožbeni zahtevek zavrniti. Toženec je med postopkom prodal stanovanje s pogodbo in je v zemljiški knjigi že vknjižena lastninska pravica na kupca. Ker je bilo stanovanje, ki je tudi predmet spora, med pravdo prodano, vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča. Sklep o vrnitvi odtujene stvari (stanovanja) proti tožencu bi bil neizvršljiv, prav tako ne bi bil izvršljiv proti domnevno dobroverni tretji osebi (kupcu), zato je tudi v tem delu sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek na vzpostavitev prejšnjega stanja.
ZOR člen 154, 161, 186, 200, 203, 154, 161, 186, 200, 203. ZPP člen 8, 154, 155, 165, 8, 154, 155, 165.
primerna odškodnina - dokazna ocena
Če se upošteva vzrok za ravnanje udeležencev, škodo, ki je grozila in tudi dejansko nastala (manjše poškodbe, odrgnine) in tudi okoliščino, da je prepir in fizični napad začel tožnik, je pravilen zaključek, da je toženec za škodo odgovoren le v obsegu 1/3, do 2/3 pa tožnik.