ZZZDR člen 123, 123/1, 123, 123/1. ZOR člen 210, 210/4, 341, 210, 210/4, 341. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
prenehanje preživninske terjatve - redno šolanje - pobotanje preplačanih zneskov
Vsako prenehanje šolanja še ne more biti podlaga za zakonsko domnevo, da je izvršilni naslov (sprejet v času mladoletnosti upravičenca) ugasnil. Šolanje je namreč lahko prekinjeno tudi iz opravičenih razlogov, ki pa terjajo potrebno trditveno in seveda tudi dokazno podlago, ki jo mora sodišču v primeru ugovora navesti in izpolniti preživninski upravičenec.
Česar upnik ni niti trdil, pa čeprav bi bilo pravno relevantno, sodišče ni bilo dolžno ugotavljati.
Dolžnik je torej (po določbi tedaj še veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, in sicer 4. odst. 210. čl.) plačal preživnino na podlagi izvršilnega naslova, za katerega se je kasneje izkazalo, da je v relevantnem obdobju ugasnil. Zato je nastopila obveznost upnika, da neupravičeno prejete zneske vrne oz. nadomesti sedanjemu dolžniku. Zato so tudi izpolnjeni pogoji za pobot izterjevane terjatve (sporni za oktober in november 2002), saj gre za vzajemne terjatve, ki se glasijo na denar in ki so že zapadle (materialnopravno pobotanje, ne da bi bila prekršena omejitev po 341. čl. ZOR, ker gre za istovrstni preživninski terjatvi oz. upoštevanje preplačila le-te). Opozicijski ugovorni razlog prenehanja terjatve je tako utemeljen tudi za tista dva zneska preživnine, za katera sodišče prve stopnje ugovoru ni ugodilo.
Sodišče nima zakonske podlage, da prepove davčnemu organu odmero davka. Ker je torej tožnik predlagal neprimerno sredstvo zavarovanja, za katerega ni zakonske podlage, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Ne drži namreč, kar navaja pritožnik v pritožbi, da je edina možnost preprečitve odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki ni vknjižena v zemljiško knjigo, ravno s predlagano prepovedjo davčnemu organu, saj ima ZIZ posebne določbe o zavarovanju nepremičnin, ki niso vknjižene v zemljiško knjigo, v 4. odst. 244. člena ter v 211. členu v zvezi z 239. členom ZIZ.
ZIZ člen 15, 55, 55/1-8, 15, 55, 55/1-8. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
kršitev določb postopka
Iz prilog, na katere se sodišče v sklepu sklicuje ni mogoče ugotoviti, da je terjatev upnika poravnana. Sicer pa mora sodišče prve stopnje v sklepu jasno navesti razloge za svojo odločitev, katere je mogoče preizkusiti, ne pa se zgolj sklicevati na priloge, ki same po sebi v tem primeru tudi ne omogočajo ugotovitve, da je dejansko terjatev upnika poravnana.
izpolnitev obveznosti - nadaljevanje postopka po dedičih
Okoliščina, da je predlagatelj tekom postopka umrl, ne odvezuje udeleženke, da navedeni znesek izplača dedičem. Če so dediči neznani, ima na voljo ustrezne institute (npr. položitev stvari - 302.čl. Obligacijskega zakonika).
stroški upravljanja, prenove in izboljšav - prodaja nepremičnine
Stroške v zvezi z upravljanjem je lastnik bil dolžan trpeti. (33.čl. tedaj veljavnega Stanovanjskega zakona). Tudi če je predhodno stanovanje odtujil s prodajno pogodbo, njegova obveznost ni prenehala, saj je bistveno dejstvo, da o sklenitvi prodajne pogodbe upravnika ni obvestil, čeprav se je o tem s pogodbo zavezal.
Pavšalna trditev v tožbi, da ji psihično stanje v času sklepanja sodne poravnave ni omogočilo oblikovati pravno veljavne volje, ne da bi ob tem tožeča stranka navedla tudi kakšna konkretna dejstva za tako svojo trditev, sama po sebi ni zadoščala za postavitev izvedenca medicinske stroke, zato je sodišče prve stopnje pravilno ta dokazni predlog zavrnilo.
Zgolj postavljena zapornica ne pomeni avtomatično motilnega dejanja, če bi tožeča stranka kljub zapornici imela možnost dostopa do svojih nepremičnin s tem, da bi delavci, ki skrbijo za varnost ob bazenu in razpolagajo s ključi sporne zapornice, po s strani tožene stranke zatrjevanem "nalogu" nemudoma omogočili prehod.
Kupoprodajna pogodba za nepremičnino mora biti sicer sklenjena v pisni pogodbi, sodišče prve stopnje pa pravilno ugotavlja, da je veljavna tudi pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem deli izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale (člen 73 ZOR).
Toženec je gradnji zidu nasprotoval, s sinom sta se odločila, da zid zrušita in jasno je, da je pri motilnem dejanju sodeloval in je bilo zato tudi storjeno v njegovo korist. V motenjskih pravdah je izključeno pretresanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti oz. nepoštenosti ali odškodninskih zahtevkih (426.čl. ZPP). Zato je dajatveni zahtevek zaradi motenja posesti utemeljen v okviru vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja.
priposestvovanje nepremičnine - zemljiška knjiga - dobroverna posest
Pravno pravilo paragrafa 1500 ODZ, ki se je uporabljalo v teku priposestvovalne dobe za navedene nepremičnine, je namreč določalo, da pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ni smela biti na škodo tistemu, ki je v zaupanju v javne knjige pridobil stvar ali pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana. Zato se tožena stranka ne more uspešno sklicevati na to pravilo, če bi glede na okoliščine primera tedaj lahko vedela (to je v času sklepanja pogodbe v letu 1962 oz. v času vpisa v zemljiško knjigo - 1963), da je tožeča stranka že pridobila lastninsko pravico na navedenih nepremičninah s priposestvovanjem, torej izvenknjižno.