• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 19
  • >
  • >>
  • 21.
    VDS sodba Pdp 742/2005
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03326
    ZPOMZO-1 člen 1, 3, 3/1, 1, 3, 3/1.
    zamudne obresti - obračun obresti
    Šele od uveljavitve Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih

    obresti (ZPOMZO-1, Ur.l. RS št. 56/2003, ki je začel veljati

    28.6.2003) dalje ni več dopustna konformna metoda obračunavanja

    zamudnih obresti. Do navedenega datuma je potrebno uporabiti

    konformni način izračuna in ne linearni.

     
  • 22.
    VSL sklep I Cpg 708/2005
    29.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05663
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    določnost tožbenega zahtevka
    S tem, ko je zahtevek na plačilo denarne terjatve, ki je deljiva

    obveznost, uveljavljala zoper več pravnih naslednikov tožene stranke,

    bi tožeča stranka morala določno opredeliti na kakšen način

    uveljavlja izpolnitev svoje terjatve od toženih strank. Ali

    uveljavlja torej solidarno plačilo obveznosti od obeh tožencev, ali

    pa sta toženi stranki dolžni izpolniti zgolj vsaka svoj del

    obveznosti. S tem, ko je tožeča stranka po spremembi na strani tožene

    stranke zgolj vztrajala pri tožbi, ne da bi se opredelila na kakšen

    način uveljavlja izpolnitev obveznosti od toženih strank, je postal

    tožbeni zahtevek nedoločno opredeljen. Sodišče prve stopnje, ki je

    takšnemu tožbenemu zahtevku sledilo, pa je s tem storilo absolutno

    bistveno kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP,

    saj takšne odločitve ni mogoče preizkusiti.

     
  • 23.
    VSK sklep I Cpg 270/2004
    29.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01256
    ZOR člen 283, 283/2, 283/3, 284, 283, 283/2, 283/3, 284.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
    Posledice izpodbijanja niso v tem, da preidejo koristi, ki

    jih je dolžnik odsvojil, do višine upnikove terjatve ponovno

    v njegovo last oziroma imetništvo, saj gre za to, da tožeča

    stranka ni izpodbijala pravnega dejanja kot neveljavnega

    dejanja, ki naj se kot takšno razveljavi, ampak je

    (pravilno) uveljavljala le, da v obsegu, ki je potreben za

    poplačilo njene terjatve, zoper njo nima pravnega učinka -

    in to kljub temu, da imetnik tega premoženja ni (več) oseba,

    ki je njen dolžnik.

     
  • 24.
    VSL sklep I Cpg 539/2005
    29.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05615
    ZPP člen 168, 168/5, 262, 168, 168/5, 262.
    oprostitev plačila stroškov postopka - oprostitev plačila sodne takse
    Ni se moč strinjati s pritožnikom, da je obstoj neodložljivih

    službenih obveznosti pravnih oseb, kakršna je tožeča stranka in ki

    jih direktor (pravne osebe) opravlja v imenu in za račun stranke,

    splošno znano dejstvo, ki sodi v okvir poslovanja pravne osebe. Da

    gre prav za neodložljive službene obveznosti je stranka dolžna

    izkazati oziroma vsaj konkretno zatrjevati in utemeljiti.

    Ob povedanem se pritožbeno sodišče strinja z zaključki prvostopnega

    sodišča, da tožena stranka ni izkazala, da bi prav plačilo takse za

    nasprotno tožbo v znesku 51.000,00 SIT glede na to, da znesek

    neporavnavanih obveznosti ne presega bistveno običajnih prilivov

    tožeče stranke, ogrozilo njeno dejavnost.

     
  • 25.
    VSK sklep II Cpg 187/2005
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01214
    ZPP člen 124, 124/1, 124, 124/1.
    razveljavitev potrdila o izvršljivosti
    Pri tem pa sodišče prve stopnje o dolžnikovem predlogu sploh ni odločalo po vsebini in to z obrazložitvijo, da naj bi bil predlog nesmiseln, ker naj bi bil sklep že izveden v zemljiški knjigi. To pa ne pomeni, da bi sodišče prve stopnje ne moglo obravnavati predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti po vsebini, saj za tak zaključek ni najti podlage v omenjenem določilu 3.odst. 42.čl. ZIZ.

     
  • 26.
    VSL sodba in sklep I Cpg 309/2004
    29.9.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL05632
    ZOR člen 99, 99/2, 99, 99/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 7, 7/1, 212.
    pogodbena stranka - trditveno in dokazno breme
    Da bi sodišče ugotavljalo drugačno vsebino pogodbene volje, kot

    izhaja iz dobesesdnega pomena izrazov, ki sta jih pogodbeni stranki

    navedli v pogodni (2. odstavek 99. člena ZOR), mora pravdna stranka,

    ki se na to sklicuje ponuditii ustrezno trditveno podlago. Tožena

    stranka je s tem v zvezi ponudila trditve glede notranjega neskladja

    v pogodbi med modelom izračuna korigirane vrednosti še neplačanih del

    kot izhaja iz predračuna 81-C/92 in obračunanim zneskom korigirane

    vrednosti na predračunu, ki je vnešen v tekst aneksa št. 1. Sodišče

    prve stopnje je pravilno povzelo, da tožeča stranka ni ugovarjala

    pogodbenemu predračunu, ki je sestavni del aneksa št. 1, v katerem je

    kot posebna postavka naveden tudi 2 % strošek za koordinacijo. Tožeča

    stranka torej in ponudila trditev, s katerimi bi zatrjevala, da je

    bila pogodbena volja pravdnih strank glede načina oblikovanja

    končnega zneska drugačna, kot izhaja iz modela predračuna št.

    81-C/92. Materialnopravno zmotno je torej sklepanje sodišča prve

    stopnje, da bi tožena stranka morala pkonuditi ustrezne dokaze, da bi

    moral biti 2 % delež za koordinacijo po predračunu odštet od

    preostale vrednosti iz predračuna, saj to izhaja iz samega modela

    predračuna, ki je v tem smislu skladen z 10. odstavkom 4. člena

    Pogodbe. Tožeča stranka je s tem v zvezi ponudila zgolj trditev, da

    je bilo 2 % zmanjšane upoštevano v pogodbeni vrednosti, zato se ne

    more odbiti še enkrat. Takšne trditve ne pomenijo, da je tožeča

    stranka zatrjevala, da bi bile v predračunu za ustrezen znesek

    zmanjšane že posamezne postavke predračuna, v posledici česar bi bila

    posebna odbitna postavka stroškov za koordinacijo neutmeljena. Tudi v

    kolikor bi tovrstne trditve tožeča stranka ponudila, bi bilo dokazno

    breme za utemeljenost tovrstnih trditev na njeni strani. Ob

    pomanjkanju trditev tožeče stranke ni mogoče na toženo stranko

    prevaliti trditvenega in dokaznega bremena zgolj sklicujoč se na

    izpovedi prič, ki se nanašajo na dejstvo (da naj bi bilo upoštevanje

    stroškov koordiancije upoštevano že v posameznih postavkah

    predračuna), ki jih pravdni stranai nista zatrjevali.

     
  • 27.
    VSL sodba in sklep I Cpg 1362/2003
    29.9.2005
    pogodbeno pravo
    VSL05713
    ZOR člen 137, 137/1, 210, 210/4, 361, 374, 137, 137/1, 210, 210/4, 361, 374.
    gospodarska javna služba - pogodbena odgovornost - zastaranje - neupravičena obogatitev
    Same izgradnje odlagališča komunalnih odpadkov, kjer je tožeča

    stranka nastopala kot pooblaščeni izvajalec investitorskih del

    (primerjaj 1. člen Pogodbe), ki se je med drugim zavezala po

    dokončanju gradnje izvesti končni obračun (3. alineja 4. člena

    Pogodbe) in s tem povezanega pogodbenega sofinanciranja izgradnje, pa

    ni mogoče umestiti med "izvajanje gospodarske javne službe" v smislu

    1. člena ZGJS. Pogodbeniki po pogodbi so namreč glede na vsebino

    pogodbe nastopali pri opravljanju gospodarske dejavnosti.

     
  • 28.
    VDS sklep Pdp 947/2005
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03266
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 114, 114/1, 88, 88/1, 88/1-1, 114, 114/1. ZDSS-1 člen 30, 30/1, 30, 30/1.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe - starejši delavec
    Posebno pravno varstvo pred odpovedjo PZ iz poslovnega razloga po

    1. odstavku 114. člena ZDR uživajo le tisti delavci, ki so ob

    podaji redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga že stari 55 let in

    ne tudi tisti, ki šele v teku odpovednega roka dosežejo to

    starost.

    Za "popravo nepravilnosti" v smislu 1. odstavka 30. člena ZDSS-1

    je mogoče šteti le dopolnjevanje ali preverjanje dokaznega

    postopka, ki je bil izveden pred sodiščem prve stopnje in

    sanacijo procesnih napak, ne da bi bilo potrebno obravavo v

    celoti ponoviti in na pritožbeni obravnavi izvesti vse oz.

    ključne dokaze. Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo nobenega

    dokaza v zvezi z odločilnimi dejstvi, bi to pomenilo prelaganje

    sojenja s sodišč prve stopnje na sodišče druge stopnje. Zato v

    takem primeru ni mogoče izvesti pritožbene obravnave po 1.

    odstavku 30. člena ZDSS-1, saj je citirano določbo smotrno

    uporabiti le, če je za pravilno odločitev potrebno ponoviti ali

    na novo izvesti le manjše število dokazov oz. sanirati tiste

    procesne napake, ki ne obremenjujejo celotnega postopka.

     
  • 29.
    VDS sodba Pdp 952/2004
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03342
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111/2, 111, 111/1, 111/1-2, 111/2.
    izredna odpoved - hujša kršitev delovne obveznosti - alkoholiziranost - prepoved
    Vinjenost delavca na delovnem (1,70 promila alkohola v izdihanem

    zraku), predstavja hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti

    iz delovnega razmerja, zaradi katere lahko delodajalec izredno

    odpove PZ.

    Ker je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu upravljalec procesa

    čistilne naprave, bi bila lahko ogrožena varnost prizvodnje in

    ostalih delavcev in njegove varnosti, saj je pri vojemdelu hodil

    po 3 m visokih stezah, tožena stranka pa je tudi izgubila

    zaupanje v tožnika, mu je zakonito prepovedala opravljati

    nadalnje delo.

     
  • 30.
    VSL sodba I Cpg 332/04
    29.9.2005
    obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo
    VSL06260
    SZ člen 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38.
    upravljanje večstanovanjskih hiš - upravnik
    Upravnik je v pravnem razmerju le z lastniki stanovanj. Do tretjh

    (med njimi tudi do najemnikov) lahko uveljavlja terjatve, ki jih

    imajo proti njim lastniki stanovanj le, če lastniki nanj s pogodbo

    prenesejo svoja materialnopravna upravičenja. To pa še ne pomeni, da

    nima zahtevka za njihovo plačilo proti lastnikom stanovanj, v danem

    primeru torej proti toženi stranki (tako tudi odločba Vrhovnega

    sodišča RS, št. III Ips 43/2002 z dne 20.6.2002).

     
  • 31.
    VSK sklep II Cpg 426/2004
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01607
    Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39, 39/1, 39/2, 39/3, 52, 52/1, 52/2, 52/3, 39, 39/1, 39/2, 39/3, 52, 52/1, 52/2, 52/3.
    rubež - izpolnitev obveznosti
    Izpodbijani sklep v zvezi s stroški oprave rubeža dne 25.08.2003 ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, t.j. ali je dolžnik zatrjevano poravnavo dolga izkazal izvršitelju z originalno listino o plačilu oz. ali so bili izpolnjeni pogoji, ko takšna listina ni potrebna, kot tudi ali naj bi bil dolg upniku poravnan po izdaji akta o določitvi izvršitelja, kar vse je pogoj za to, da izvršitelj rubeža ne opravi oz. z opravo tega izvršilnega dejanja počaka.

     
  • 32.
    VDS sklep Pdp 922/2004
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03315
    ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1. ZDR člen 87, 87/2, 111, 111/1, 204, 204/3, 87, 87/2, 111, 111/1, 204, 204/3.
    odpoved delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe
    Sodišče je tožbo pravilno zavrglo kot prepozno, saj je tožnik ni

    vložil v prekluzivnem 30-dnevnem roku iz 3. odstavka 204. člena

    ZDR od vročitve izredne odpovedi PZ, ki mu je bila vročena na

    delovnem mestu (kar dokazuje njegov podpis na vročilnici in kar

    so potrdile priče, ki so vročitev opravile), ne pa kasneje po

    pošti.

     
  • 33.
    VDS sodba Pdp 1281/2004
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03301
    ZDR člen 110, 110/1, 112, 112/1, 112/1-4, 110, 110/1, 112, 112/1, 112/1-4.
    odpoved delovnega razmerja - plača
    Če delodajalec v obdobju 6-ih mesecev zamuja z izplačilom plače,

    je podan razlog za izredno odpoved PZ delavca po 4. alinei 1.

    odstavka 112. člena ZDR. Tudi če delodajalec kasneje poravna tako

    obveznost iz naslova plače, kot tudi natekle zakonite zamudne

    obresti, je izredna odpoved PZ delavca zakonita.

    Zamuda v izplačilu plače občutno vpliva na življenski standard

    delavca, zato so podane okoliščine iz 1. odstavka 110. člena ZDR,

    da z delovnim razmerjem ni mogoče nadaljevati do izteka

    odpovednega roka.

     
  • 34.
    VSK sklep II Cpg 428/2004
    29.9.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01360
    ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
    bistvena kršitev
    Dolžnica, kateri so se stroški naložili, ima pravico da izve za kakšne stroške gre in v kakšni višini so priznani ter da ima tako tudi sama možnost preveriti utemeljenost take sodne odločitve.

     
  • 35.
    VSK sklep I Cpg 275/2004
    29.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01252
    ZPP člen 18, 18/1, 339, 339/2-3, 18, 18/1, 339, 339/2-3.
    upravna odločba - nepristojnost sodišča
    Terjatev tožeče stranke temelji na vrsti carisnkih odločb,

    za katere pa je tudi samo ugotovilo, da vsebujejo potrdilo o

    izvršiljivosti. To torej pomeni, da je tožeča stranka v

    predmetni zadevi dejansko zahtevala realizacijo izvršljivih

    upravnih odločb, česar pa ni mogoče uveljavljati s tožbo v

    pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je namreč bistveno

    kršilo določbe pravdnega postopka, ker je odločilo o

    zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (3. tč. 2.

    odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

     
  • 36.
    VSK sklep II Cpg 102/2005
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01384
    ZIZ člen 23, 23/1, 23/2, 23, 23/1, 23/2.
    izvršba na podlagi verodostojne listine - izpisek iz poslovnih knjig - presoja verodostojnosti - dovolitev izvršbe
    Naloga sodišča prve stopnje v fazi dovolitve izvršbe na podlagi verodostojne listine je, da oceni ali predlogu za izvršbo priložena listina ustreza zahtevanim standardom izpiska iz poslovnih knjig kot izhajajo iz ZIZ in računovodskih standardov. Izvršba se na podlagi 1. odst. v zvezi z 2. odst. 23. čl. ZIZ torej dovoli na podlagi verodostojne listine, ki takšnim standardom ustreza, in sicer ne glede na to, na kakšni podlagi je terjatev nastala in bila vpisana v poslovno knjigo.

     
  • 37.
    VSC sodba Cp 458/2004
    28.9.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01155
    ZOR člen 173, 177, 177/3, 192, 200, 203, 173, 177, 177/3, 192, 200, 203. ZTVCP člen 38, 38.
    odškodnina za strah - deljena odgovornost
    Če ravnanje, ki predstavlja soprispevek tožeče stranke za nastanek škode, izhaja iz samih navedb v tožbi, zadostuje, da tožena stranka poda ugovor sokrivde tožeče stranke in ni potrebno, da ga podrobno konkretizira.

     
  • 38.
    VSK sklep I Cp 1132/2005
    28.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01285
    ZIZ člen 272, 272.
    začasna odredba - veljavnost - terjatev - tožbeni zahtevek
    Ker je tožbeni zahtevek tožeče stranke pravnomočno zavrnjen, ni mogoče več govoriti o verjetnem izkazu terjatve. Zato temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe ni več podana, zato tudi pogojev za podaljšanje veljavnosti začasne odredbe več ni.

     
  • 39.
    VSL sodba II Cp 3083/2005
    28.9.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL50995
    ZLPP člen 23, 23. ZGD člen 177, 178, 177, 178. ZTVP člen 405, 406, 405, 406.
     
    V konkretnem primeru prvotna označenost delnic z oznako B (začasno neprenosljive delnice v smislu 23. člena ZLPP) ne predstavlja ovire za uspešno uveljavitev obligacijskega zahtevka (iz pogodbe) za izročitev delnic z oznako G (ki je označevala prenosljive delnice). Gre za isti predmet izpolnitve.
  • 40.
    VSL sklep III Cp 4073/2005
    28.9.2005
    PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50762
    ZM člen 29, 31, 31/1, 29, 31, 31/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
    sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - menično poroštvo - aval
    Menično poroštvo ustvarja abstraktno in samostojno obveznost, vendar

    pa je v skladu s 1. odstavkom 31. člena ZM avalist odgovoren prav

    tako, kakor tisti, za katerega je porok. Navedeno pomeni, da avalist

    načeloma odgovarja za obveznosti dolžnika enako in v enaki višini kot

    tisti, za katerega je porok (honorat). Obseg ugovorov, ki jih ima

    avalist zoper imetnika menice, je zaradi narave njegove obveznosti

    resda omejen, vendar pa lahko med drugim (uspešno) ugovarja, če

    honorat svojo obveznost plača, da odmeno ad solutum, če mu je dolg

    oproščen ali če je njegova obveznost pobotana.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 19
  • >
  • >>