• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 10
  • >
  • >>
  • 101.
    UPRS Sklep in sodba II U 57/2020-36
    15.4.2024
    UP00082749
    ZZ člen 38.
    javni zavod - razrešitev direktorja - kršitev pravice do izjave - obrazložitev odločbe

    Upravni organ z navedbami v upravnem sporu ne more dopolnjevati izpodbijane odločbe; ta je predmet presoje v obliki in vsebini, kot je bila izdana.

    Ker je organ tožnikove obširne in konkretne navedbe neobrazloženo zavrnil, je pravica do izjave o razlogih za razrešitev izvotljena, saj je bila možnost izjave dana zgolj formalistično (navidezno).

    Pomanjkljiva obrazložitev sodišču onemogoča vsebinsko presojo utemeljenosti izpodbojnih razlogov zmotne in nepoplne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava.

  • 102.
    UPRS Sodba I U 1856/2023-10
    15.4.2024
    UP00078237
    ZBPP člen 14, 14/2. ZUPJS člen 17, 17/2, 18, 18/1, 18/1-1. ZUP člen 9, 9/1, 9/3.
    pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - načelo zaslišanja stranke v postopku
    Tožena stranka tožnici ni dala možnosti, da se izjavi o vrednosti nepremičnin, ki jo je tožena stranka ugotovila na podlagi podatkov Geodetske uprave RS, torej o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe. Ne drži namreč navedba tožene stranke, da je tožnico z dopisom z dne 19. 9. 2023 seznanila o vseh dejanskih ugotovitvah v postopku in ji o njih omogočila izjavo. Kot izhaja iz navedenega dopisa, je ni seznanila s svojimi ugotovitvami glede uporabne površine prve nepremičnine in posledično, kakšno vrednost in na podlagi katerih podatkov bo upoštevala pri ugotavljanju njenega materialnega položaja. Prav tako je ni seznanila s svojimi ugotovitvami glede vrednosti druge nepremičnine. Organ je dolžan pravico do izjave zagotavljati glede vseh dejstev, na katera bo oprl svojo odločbo, pri čemer ni pomembno, ali je narava teh dejstev javna ali ne. Le tako se namreč stranka lahko konkretizirano in učinkovito izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah v zadevi.

    Dejstvo, da na nepremičnini obstajajo stvarne pravice tretjih oseb, tudi po presoji sodišča, ne predstavlja okoliščine, ki bi takšno nepremičnino izključevalo iz obsega premoženja, ki se upošteva pri presoji finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Navedeno dejstvo namreč samo po sebi tožnici ne onemogoča razpolaganja z nepremičnino, lahko pa vpliva na tržno vrednost nepremičnine, ki jo mora, upoštevajoč vsa relevantna dejstva in okoliščine ter skladno z načelom materialne resnice ugotoviti organ v postopku.
  • 103.
    UPRS Sodba I U 1104/2021-19
    15.4.2024
    UP00079474
    ZGO-1 člen 2, 2-7.1, 2-7.2.
    ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - samostojen objekt - dograditev objekta
    Podaljšek balkona ni samostojen objekt, ki se obstoječega objekta samo dotika, in ki bi lahko stal samostojno brez pritrditve s privijačenjem na obstoječi balkon samo na dveh stebrih in ga je potrebno obravnavati kot del stanovanjske stavbe.

    Tožnikova gradnja ni "pritlična", ker je izvedena v mansardi, torej pogoja "pritličnosti" ne izpolnjuje. Ne izpolnjuje pa tudi pogoja "samostojnosti ali prislonjenosti k stavbi", saj je podaljšek balkona privijačen na obstoječ betonski balkon in brez privijačenja ne bi mogel stati.
  • 104.
    UPRS Sodba I U 106/2024-9
    15.4.2024
    UP00081545
    ZBPP člen 1, 7.
    brezplačna pravna pomoč - prekrškovni postopek - upravni postopek - upravičenost do brezplačne pravne pomoči

    V obravnavani zadevi je ne-relevantno, ali je tožnik uveljavljal BPP za sestavo in vložitev izjave v zvezi s prekrškom pred Policijsko postajo A. ali pred Finančnim uradom B. Oba sta namreč upravna organa, ki kot takšna nista pristojna za izvedbo sodnih postopkov, kar pomeni, da se pred njima ne more uresničevati pravice do sodnega varstva v smislu določil ZBPP. Tožnik tako po materialnem pravu ni upravičen do brezplačne pravne pomoči pred nobenim izmed navedenih organov.

  • 105.
    UPRS Sodba II U 308/2021-14
    15.4.2024
    UP00076607
    ZVO-1 člen 20.
    ukrep inšpektorja za okolje - inšpekcijski postopek - komunalni odpadki - odpadna embalaža - obrazložitev akta
    Sodišče sodi, da je obrazložitev izpodbijane odločbe tako pomanjkljiva, da ni mogoče preizkusiti, ali so količine odpadne embalaže, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, in količine, ki bi jih v tem obdobju morala prevzeti tožnica, pravilno ugotovljene.
  • 106.
    UPRS Sodba III U 65/2024-8
    15.4.2024
    UP00076729
    ZTuj-2 člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 85. ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7.
    tujci - omejitev gibanja - nastanitev tujca v domu za tujce - pridržanje - poseg v osebno svobodo - načelo sorazmernosti - uporaba milejšega ukrepa - obrazložitev odločbe - kršitev pravil upravnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
    V skladu s 85. členom ZTuj-2 se v postopkih po ZTuj-2, če ni drugače določeno, uporabljajo določbe ZUP. To pomeni, da mora obrazložitev odločbe v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP obsegati: obrazložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Če obrazložitev upravne odločbe nima predpisane vsebine, odločitve ni mogoče preizkusiti, kar je absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. V primeru takšne kršitve se lahko stranka utemeljeno sklicuje tudi na kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Ustrezna obrazložitev odločbe je namreč pogoj za to, da jo lahko stranka učinkovito izpodbija. Po ustaljeni upravnosodni praksi zato bistveno pomanjkljive obrazložitve odločbe toženka ne more nadomestiti z odgovorom na tožbo in nadaljnjimi vlogami v upravnem sporu.
  • 107.
    UPRS Sklep I U 601/2024-9
    15.4.2024
    UP00079673
    ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 361/1, 36/1-2.
    tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zastopnik javnega interesa - prepozna tožba
    Rok trideset dni od vročitve akta, s katerim se je končal postopek, velja tudi za zastopnika javnega interesa. V primeru, če mu ta akt ni bil vročen, sme vložiti tožbo v istem tožbenem roku, ki ga ima na voljo stranka, v korist katere je bil ta akt izdan, torej v tridesetih dneh od vročitve akta, s katerim se je postopek izdaje upravnega akta končal, tej stranki. Zastopnik javnega interesa torej nima posebnega roka za tožbo, ki bi se razlikoval od strank, saj bi bilo v takem primeru nejasno, ali je upravni akt postal pravnomočen ali ne.
  • 108.
    UPRS Sodba I U 644/2024-12
    12.4.2024
    UP00078483
    ZMZ-1 člen 52, 52/1.
    mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi za prihod v državo - rok za prostovoljno zapustitev države
    Tožnik ne more uspeti z očitki, da ga tožena stranka ni seznanila s tem, da dejstva, ki jih je v postopku navedel, za priznanje mednarodne zaščite niso pomembna, zaradi česar jih niti ni mogel dopolniti. Tožniku je bilo namreč v vabilu na osebni razgovor jasno predstavljeno, kaj v Republiki Sloveniji pomeni mednarodna zaščita, in sicer status begunca in status subsidiarne zaščite. Nadalje je bilo v vabilu navedeno, v katerih primerih se v skladu z drugim odstavkom 20. člena ZMZ-1 prizna status begunca, ter kdaj se prizna status mednarodne zaščite. V vabilu je bilo izrecno pojasnjeno tudi, kaj zajema resna škoda v skladu z 28. členom ZMZ-1. Poleg tega je bil tožnik - kot že zgoraj navedeno - na osebnem razgovoru vprašan, ali želi, da se mu še enkrat pojasnijo primeri, v katerih je prosilec upravičen do mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji. Prosilec je na to odgovoril, da razlage ne potrebuje oz. da "ve". Glede na to se tožnik ne more uspešno sklicevati na to, da ni vedel, da njegove izjave za pridobitev mednarodne zaščite niso pomembne, saj je vedel, pod katerimi pogoji se mednarodna zaščita v Republiki Sloveniji prizna, pri čemer med njimi ni slabih ekonomskih razmer v izvorni državi.
  • 109.
    UPRS Sodba I U 643/2024-12
    12.4.2024
    UP00078229
    ZMZ-1 člen 52, 52-1, 52-2.
    mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - prosilec iz Maroka - varna izvorna država - ekonomski razlog
    Po presoji sodišča je toženka pravilno ocenila, da tožnik ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki mu tožnik v tožbi ni določno nasprotoval, je namreč očitno, da je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave.
  • 110.
    UPRS Sodba in sklep I U 1603/2023-8
    12.4.2024
    UP00078234
    ZBPP člen 8, 8-5. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
    pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija
    Pravica do dodelitve BPP namreč ni absolutna, saj se BPP lahko dodeli zgolj v primerih ter pod pogoji in merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP). ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje vlaganje prošenj za dodelitev BPP v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Kot v obrazložitvah izpodbijanih odločb pravilno pojasnjuje že toženka, se s tem preprečuje veriženje prošenj za dodelitev BPP.

    Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila stranka v postopku izdaje izpodbijane odločbe A. A. in ne tožnik, posledično pa glede na določbo prvega odstavka 17. člena ZUS-1 tožnik nima aktivne legitimacije v tem upravnem sporu. Poleg tega v postopku z izpodbijano odločitvijo tudi ni bilo odločeno o kakšni njegovi pravici ali pravni koristi.
  • 111.
    UPRS Sodba in sklep I U 1300/2020-23
    12.4.2024
    UP00076042
    ZJU člen 84, 84/2.
    javni uslužbenec - imenovanje v naziv - premestitev na drugo delovno mesto - imenovanje v višji naziv - uradniško delovno mesto
    Premestitev je bila opravljena po ZJU in na v tem zakonu predpisan način, pri čemer presoja pravilnosti in zakonitosti s tem povezanih v izpodbijani odločbi ugotovljenih dejstev za presojo zakonitosti odločitve o imenovanju v naziv ni relevantna, saj je pravno pomembna le okoliščina obstoja premestitve v času izdaje odločbe.
  • 112.
    UPRS Sodba II U 431/2022-27
    12.4.2024
    UP00076795
    ZDIJZ člen 6a.
    dostop do informacij javnega značaja - pravni posel - vrsta pravnega posla
    "Osnovni podatki o pravnih poslih" so informacije javnega značaja. Iz jasne zakonske določbe torej izhaja obveznost posredovanja informacije o vrsti pravnega posla, ne pa tudi že samega opisa konkretnega pravnega posla ali celo navedbe konkretnega predmeta pogodbe, še manj pa predložitev vseh dokumentov ali verodostojnih listin.
  • 113.
    UPRS Sklep I U 645/2024-9
    11.4.2024
    UP00079670
    ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-b. ZUS-1 člen 32, 32/3.
    znamka - registracija znamke - ugovor zoper registracijo znamke - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda
    Ker se z izpodbijano odločbo ni odločilo o registraciji znamke stranke z interesom, pač pa je z njo toženka zavrnila ugovor vložen v zvezi s prijavo znamke, tožnik ne predlaga ureditve stanja glede na sporno pravno razmerje. Z odločbo kot je izpodbijana - zavrnitev ugovora, vlagatelj prijave ne pridobi pravice uporabe. Izključne pravice, tudi pravico uporabe iz znamke ureja prvi odstavek 47. člena ZIL-1, pravico do uporabe pa pridobi prijavitelj šele z dnevom vpisa v register, kot določa 76. člen ZIL-1. S predlogom, kot ga je postavil tožnik, se zato sporno pravno razmerje ne bi uredilo, zato potreba po ureditvi stanja ni izkazana. Tožnik navaja, da ima ravnanje toženke za neposredno posledico to, da tožnik ne more tržiti izdelkov pod svojo blagovno znamko, ravnanje toženke pa tožniku preprečuje izvedbo njegovega poslovnega načrta, vse vezano na uporabo znamke stranke z interesom. V zvezi s tem pa tožnik svojih navedb ni konkretiziral niti dokazno utemeljil in izkazal vzročne zveze med navajano škodo in izdano izpodbijano odločbo.
  • 114.
    UPRS Sodba III U 149/2019-14
    11.4.2024
    UP00077857
    ZUP člen 290, 292.
    inšpekcijsko nadzorstvo - upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe
    Sodno varstvo je zoper sklep o dovolitvi izvršbe v upravnem sporu zagotovljeno le v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe (npr. ugovor neskladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe; ugovori, ki se nanašajo na način izvršbe; ugovor, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem upravnem ali sodnem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen; da je bila naložena obveznost že izvršena).

    Ustavno sodišče je namreč zavzelo stališče, da odločitev pristojnega gradbenega inšpektorja, da je objekt nelegalen in da ga mora inšpekcijski zavezanec odstraniti, še ne pomeni izgube doma inšpekcijskega zavezanca in njegove družine, pač pa ta nastopi v primeru izvršbe inšpekcijske odločbe in dejanske odstranitve objekta, ko pa mora biti inšpekcijskemu zavezancu zagotovljena konkretna presoja sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma.
  • 115.
    UPRS Sodba I U 170/2022-23
    11.4.2024
    UP00078639
    ZUreP-1 člen 100. ZPPDej člen 63.
    razlastitev - javna korist
    Izpodbijani odločbi se (v izpodbijanih delih) nanašata na uvedbo razlastitvenega postopka (tj. prvo fazo razlastitve) ter na dovolitev pripravljalnih del (poleg tega pa še na stroške postopka). V skladu z ustaljeno upravnopravno prakso se šele v drugi fazi razlastitvenega postopka (tj. v okviru odločanja o sami razlastitvi) ugotavlja, ali so za odvzem lastninske pravice na posamezni (konkretni) nepremičnini izpolnjeni (vsebinski) zakonski pogoji, ki se nanašajo na konkretno javno korist, tj. ali je razlastitev konkretne nepremičnine nujno potrebna za dosego javne koristi ter ali je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Že iz navedenega izhaja, da se konkretna javna korist ne presoja niti ob odločanju o pripravljalnih delih.
  • 116.
    UPRS Sodba in sklep I U 416/2024-32
    11.4.2024
    UP00077877
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 29, 29/1, 29/2.
    mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - rok za predajo prosilca - potek roka - odprava odločbe - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
    Sodišče ugotavlja, da se je šestmesečno obdobje od 5. 10. 2023 zaključilo po izdaji izpodbijane odločitve (5. 4. 2024), zato je navedeno upoštevalo v postopku v upravnem sporu. Tej ugotovitvi tožena stranka na naroku za glavno obravnavo 11. 4. 2024 ni nasprotovala. Glede na navedeno se je odgovornost za obravnavanje prošnje tožeče stranke za mednarodno zaščito v skladu z drugim odstavkom 29. člena Uredbe Dublin III prenesla na Republiko Slovenijo.
  • 117.
    UPRS Sodba I U 942/2021-31
    11.4.2024
    UP00079536
    ZJC-B člen 19, 19/3. ZCes-1 člen 3, 3/1. ZUreP-2 člen 192, 192/2, 192/3, 201.
    razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist - kategorizacija cest
    Za ugotovitev javne koristi po ZJC-B je bistveno, da cesta (pot) res poteka po razlaščenih nepremičninah, kar tožnik ugovarja. Organ dokazov, ki jih je predlagal tožnik za dokazovanje tega dejstva ni izvedel, oprl pa se je na pravnomočno odločbo o dovolitvi parcelacije. Nedvomno je s pravnomočno odločbo o parcelaciji določen obseg predlagane razlastitve, zato je bistveno ali je cesta (pot) res na parcelah, ki so bila z odločbo odmerjena, torej tam poteka in ali je bila v tem obsegu kategorizirana pred uveljavitvijo ZJC-B. V nadaljevanju pa bo moral organ tudi ugotoviti, ali je na parcelah, ki jih razlašča po ZJC-B, ob kategorizaciji potekal cestni promet, na način in po pravni podlagi kot je razloženo v prejšnjih odstavkih. V tem okviru je javna korist kot določa tretji odstavek 19. člena ZJC-B ostala neugotovljena.

    Z odločbo o dovolitvi pripravljalnih del je organ odločil zgolj o dovolitvi pripravljalnih del in posledicah, ki jih s tem v zvezi določa 201. člen ZUreP-2. Zgolj izrek izpodbijane odločbe ima lahko pravne posledice za stranke in edini postane pravnomočen. V odločbi o pripravljalnih delih zavzeta stališča upravnega organa v zvezi s presojo obstoja konkretne javne koristi po 192. členu ZUreP-2 so torej z vidika odločanja o razlastitvi nerelevantna. Tožnikove ugovore, ki se nanašajo na konkretno javno korist (nujnost; sorazmernost; ter da razlastitvena upravičenka razpolaga z drugo nepremičnino - drugi in tretji odstavek 192. člena ZUreP-2) bi organ moral presojati v fazi postopka razlastitve.
  • 118.
    UPRS Sodba II U 64/2021-9
    11.4.2024
    UP00077211
    Odlok o finančni pomoči zaradi izpada pridelka v primarni kmetijski proizvodnji zaradi neugodnih vremenskih razmer v letu 2019 (2020) člen 4, 7, 7/1, 7/3, 9, 9/4. ZKme-1 člen 35a, 35a/1. ZUP člen 63, 63/3.
    kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - neporavnane davčne obveznosti - datum vložitve vloge - dan oddaje
    Za dan oddaje vloge je v povezavi z neporavnanimi obveznosti treba šteti dan, ko je bila vloga vnesena v sistem in ne dan obdelave vloge, saj le tak način omogoča pravno varnost vlagatelju, da lahko zadosti pogojem iz Odloka o finančni pomoči zaradi izpada pridelka v primarni kmetijski proizvodnji zaradi neugodnih vremenskih razmer v letu 2019.
  • 119.
    UPRS Sodba in sklep I U 674/2024-
    11.4.2024
    UP00078361
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1, 18/1-b, 20, 20/5. ZMZ-1 člen 51.
    mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - Dublinska uredba - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - sistemske pomanjkljivosti
    Tožnik v azilnem domu niti še ni bil, zaradi tega na podlagi njegovih izkušenj še ni mogoče sklepati na obstoj sistemskih pomanjkljivosti in zato v konkretnem primeru ne obstaja nevarnost, da bi bil tožnik podvržen nečloveškemu ravnanju, če bi bil izročen Republiki Hrvaški.
  • 120.
    UPRS Sklep I U 295/2024-9
    10.4.2024
    UP00078101
    ZFPPIPP člen 245, 245/2, 386, 386/1, 386/1-1.
    brezplačna pravna pomoč - osebni stečaj - stečajni upravitelj - zakoniti zastopnik
    V obravnavani zadevi je bila tožnici z izpodbijano odločbo zavrnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi II R 201/2023 z dne 29. 11. 2023. Sodišče je zato pri Okrožnem sodišču v Ljubljani opravilo poizvedbe in ugotovilo, da bi zahtevek v zadevi II R 201/2023 (odškodninska tožba) lahko vplival na obseg stečajne mase. To pa pomeni, da se tožnica v obravnavanem upravnem sporu, v katerem izpodbija odločbo o nedodelitvi brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep v zadevi II R 201/2023 z dne 29. 11. 2023, ne more zastopati sama.
  • <<
  • <
  • 6
  • od 10
  • >
  • >>