Če je sodišče sklenilo, da dokaza z zaslišanjem stranke ne bo izvedlo, potem strankinemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka, ki se ga ni mogla osebno udeležiti (bila pa je zastopana po pooblaščencu), ni mogoče ugoditi. Zamuda namreč ni izkazana, neizvedbo dokaza z njenim zaslišanjem pa bo stranka lahko uveljavljala v pritožbi zoper končno odločbo.
Sporna menica je avalirana menica, toženec pa je kot fizična oseba dal aval oz. poroštvo trasantu za plačilo menične vsote, ker iz avala ni razvidno, za koga je dan (III. in IV. odst. 30. čl. Zakona o menici). Po določbi 32. čl. Zakona o menici toženec odgovarja za plačilo meničnega zneska enako kot trasant, to je izdajatelj menice, za katerega je dal menično poroštvo. Odgovornost avalista je samostojna in solidarna z odgovornostjo osebe, za katero je dan aval, kar pomeni, da lahko menični upnik zahteva poplačilo neposredno od avalista. Toženec je avalist in s tem zavezanec za plačilo meničnega zneska in s tem pasivno legitimiran.
Izkazana je prepustitev v nadzorstvo in oblast in torej izročitev darovane stvari, v kar sta obdarjenca tudi privolila. Darilo kot realen kontrakt je zato nastalo (pr. pravila. par. 938 in nasl. ODZ).
ZZZDR člen 79, 129, 133, 79, 129, 133. ZPP člen 337, 337/1, 410, 337, 337/1, 410.
razveza zakonske zveze - preživnina - verzijski zahtevek
1.Predlog toženca za drugega izvedenca ni temeljil na utemeljenih razlogih, zgolj upanje stranke, da bo izvedensko mnenje drugega izvedenca zanj bolj ugodno, pa postavitve novega izvedenca ni opravičevalo.
2.Vsa nova dejstva, ki jih navaja v zvezi z verzijskim zahtevkom, so nedopustne pritožbene novote. Sodišče prve stopnje je pri določanju višine preživnine pravilno upoštevalo tudi dejstvo, da bosta otroka preživela določen čas v mesecu pri tožencu.
Če zagovornik predlaga poleg znižanja izrečene kazni v pritožbi še izrek varnostnega ukrepa po 66. KZ, ki ga sodišče 1. stopnje v izpodbijani sodbi ni izreklo, bi pomenil izrek tega ukrepa na sodišču 2. stopnje kršitev prepovedi iz 385. čl. ZKP. Izrek takšnega ukrepa bi mogel in smel predlagati v pritožbi samo državni tožilec.
ZTLR člen 33, 33. ZOR člen 32, 32. SZ člen 117, 117, 117.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - ponudba
Predlog za sklenitev pogodbe je ponudba samo, če izraža voljo predlagatelja, da je v primeru sprejetja zavezan oziroma izražati mora predlagateljevo voljo, da želi zgolj na podlagi tega predloga skleniti pogodbo. V primeru, ko zakon nalaga obveznost skleniti pogodbo, ta nadomesti voljo strank, zato tudi po oceni pritožbenega sodišča osnutek pogodbe z vsemi sestavinami, ki ga je na zahtevo tožnice za odkup stanovanja pripravila tožena stranka, nima značaja ponudbe.
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-1, 410, 410/1, 410/1-1.
obnova kazenskega postopka
Če obsojenka dokazuje krivi izpovedbi obremenilnih prič v obnovitvenem postopku samo s ponovnim zaslišanjem istih prič, kazenski pregon zoper njiju pa zaradi poteka časa ni več mogoč, in obe priči vztrajata pri izpovedbi iz rednega postopka, s takšno zahtevo ne more uspeti. Drugih razlogov, ki bi potrjevali krivi izpovedbi, pa ni niti predlagala.
Oporoka je enostranska preklicna izjava volje zapustnika, s katero ta razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Poslednja volja mora biti določena in razumljiva. Zapis v pismu je nejasen, kajti dediči v pismu niso poimenovani, niso navedena sorodstvena razmerja, skratka, v pismu ni podatkov na podlagi katerih se da ugotoviti, kdo so (primerjaj 83.čl. ZD). Podatki o dedičih morajo biti v oporoki tako določni, da je mogoča njihova identifikacija.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena
Verjetnost zahtevka ni v celoti izkazana. Že sam predlog za izdajo začasne odredbe namreč verjetnosti v takem obsegu ne izkazuje. Kot izhaja iz predloga, predlagateljica zahteva polovični delež na skupnem premoženju. Z začasno odredbo pa naj bi se prepovedala odtujitev in obremenitev celotnega avtobusa. Najmanj do 1/2 terjatev torej ni izkazana.
Če je sodišče 1. stopnje pri odmeri kazni izrecno upoštevalo olajševalne okoliščine, na katere se sklicujeta pritožnika, in ki naj bi povzročile znižanje kazni, pritožbama ni mogoče ugoditi, saj ne gre za nove olajševalne okoliščine.
Sodišče 1. stopnje pri izbiri kazenske sankcije upošteva med drugim tudi dejanske posledice kaznivega dejanja, če se tudi zaradi tega odloči za pogojno obsodbo, je okrožni državni tožilec ne more uspešno izpodbiti s kaznijo zapora, če se ta sklicuje na posledice, ki bi oškodovancu utegnile nastati, če se ne bi takoj ugotovila neresničnost krive ovadbe.