• Najdi
  • <<
  • <
  • 7
  • od 7
  • 121.
    VSL sodba III Cpg 8/2005
    3.2.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05256
    ZPPSL člen 34, 56, 34, 56.
    prisilna poravnava - upnik - ustavitev postopka
    Upnik kot pooblaščeni predlagatelj ustavitve postopka prisilne

    poravnave je torej lahko samo upnik, ki ima izkazano denarno terjatev

    do dolžnika in je to terjatev v postopku prijavil v smislu 43. člena

    ZPPSL.

    Delnica sama po sebi v razmerju med delničarjem in družbo ne

    izkazuje denarne terjatve do družbe. Prepoved vrnitve vložkov, s

    katero se zagotavlja ohranitev osnovnega kapitala delniške družbe

    (225. člen ZGD) je celo eno izmed osnovnih načel delniškega prava.

    Pritožniki se glede obstoja terjatve sicer sklicujejo na pravico do

    ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju

    družbe, ki kot rečeno predstavlja samostojno premoženjsko upravičenje

    delničarja, katero pa lahko uveljavi samo ob izpolnjeni predpostavki

    uvedbe stečajnega postopka oziroma postopka likvidacije družbe. Z

    uvedbo postopka prisilne poravnave te predpostavke niso izpolnjene,

    saj je postopek prisilne poravnave sam po sebi negativna procesna

    predpostavka za pričetek stečajnega postopka (2. odstavek 5. člena

    ZPPSL).

     
  • 122.
    VSL sklep III Cpg 9/2005
    3.2.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05255
    ZPPSL člen 34, 43, 56, 34, 43, 56.
    prisilna poravnava - prijava terjatve - pravice delničarja
    Pravica do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali

    stečaju družbe, na katero se v pritožbi smiselno sklicuje pritožnik,

    sicer predstavlja samostojno premoženjsko upravičenje delničarja,

    katero pa lahko uveljavi samo ob izpolnjeni predpostavki uvedbe

    stečajnega postopka oziroma postopka likvidacije družbe. Z uvedbo

    postopka prisilne poravnave te predpostavke niso izpolnjene, zato v

    času dokler teče postopek prisilne poravnave, ki je sam po sebi

    negativna procesna predpostavka za pričetek stečajnega postopka (2.

    odst. 5. čl. ZPPSL) delničar nima izkazane denarne terjatve do

    dolžnika iz naslova uresničevanja upravičenja do preostalega

    premoženja v smislu 3. alineje 2. odst. 177. čl. ZGD.

     
  • 123.
    VSL sodba I Cp 2030/2004
    2.2.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50541
    ZOR člen 200, 200.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo
    Duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zajemajo

    stalne omejitve, ki jih ima oškodovanec po končanem zdravljenju,

    omejitve v času zdravljenja pa se upoštevajo pri odmeri odškodnine iz

    naslova telesnih bolečin. Samo v primeru, če je zdravljenje zelo

    dolgotrajno in je oškodovanec pomembno prizadet lahko začasno

    zmanjšanje življenske aktivnosti predstavlja samostojno škodo iz

    naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.

     
  • 124.
    VSL sklep III Cp 1728/04
    2.2.2005
    statusno pravo
    VSL49738
    ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 27, 27/1, 27/4.
    prenehanje družbe - skrajšani postopek
    Družbenica, katere poslovni delež je v času izbrisa družbe iz sodnega

    registra znašal 62,5 %, je aktivna družbenica, saj bi lahko vplivala

    na poslovanje družbe.

     
  • 125.
    VSL sklep I R 3/2005
    2.2.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL05232
    ZIZ člen 171, 171. ZPP člen 25, 25.
    spor o pristojnosti - nadaljevanje izvršbe - pristop k izvršbi
    O pristopu k že začeti izvršbi na dolžnikovih nepremičninah je po

    smislu zakonske določbe (2. in 3. odstavek 171. člena ZIZ) krajevno

    pristojno odločati tisto izvršilno sodišče, ki vodi izvršilni

    postopek na isti nepremičnini.

     
  • 126.
    VSC sklep Cp 2108/2004
    2.2.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01072
    ZIZ člen 15, 239, 15, 239. ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.
    umik predloga
    Dolžnik je svojo terjatev poravnal po izdaji začasne odredbe in tekom postopka ni dokazal, da bi bila le-ta neutemeljena, zato mora upnici povrniti stroške, ki so ji nastali s postopkom zavarovanja, na podlagi 158. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

     
  • 127.
    VSL sklep I Kp 1566/2004
    2.2.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22614
    ZKP člen 220, 224, 498, 220, 224, 498.
    zaseg predmetov - odvzem predmetov - nevarnost
    Pri zasegu predmetov po 220. čl. ZKP gre vedno za začasen ukrep, ne

    glede na to, ali se predmet zaseže kot predmet kaznivega dejanja, ali

    kot dokazno sredstvo. Z zasegom se predmet samo začasno odvzame iz

    posesti - dokončno se lahko odvzame le s sodbo odločbo.

     
  • 128.
    VSL sodba I Kp 1740/2004
    2.2.2005
    kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
    VSL22669
    KZ člen 49, 49/1, 199a, 199a/6, 49, 49/1, 199a, 199a/6. ZKP člen 372, 372/1-6, 383, 383/2, 410, 410/1-5, 372, 372/1-6, 383, 383/2, 410, 410/1-5.
    nadaljevano kaznivo dejanje - tatvina - vštevanje v izrečeno kazen
    V kolikor je podana časovna kontinuiteta in so dejanja storjena na

    škodo istega oškodovanca ob izrabljanju enakih okoliščin ter je pri

    obd. (obt.) podan enoten naklep je pravilna pravna opredelitev, da

    gre za eno nadaljevano kaznivo dejanje. Čas prestan v hišnem priporu

    se všteva v izrečeno kazen.

     
  • 129.
    VSC sklep Cp 1654/2004
    2.2.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01119
    ZIZ člen 34, 34.
    nadaljevanje izvršbe - novo izvršilno sredstvo
    Izvršilno sodišče je vezano na upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom in bi moralo izvršbo nadaljevati na dolžnikova denarna sredstva na treh računih, kot jih je predlagal upnik (34. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju). Z izpodbijanim sklepom je zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja preuranjeno ustavilo izvršbo na dolžnikova denarna sredstva.

     
  • 130.
    VSC sklep Cp 495/2004
    2.2.2005
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC01073
    ZD člen 163, 163. ZPP člen 343, 343/3, 352, 343, 343/3, 352.
    zapuščinski postopek - pravica do pritožbe
    Upnik praviloma ni stranka zapuščinskega postopka, razen v primeru, kadar predlaga ločitev zapuščine od dedičevega premoženja, saj sodišče v zapuščinskem postopku ne odloča o njihovih pravicah in terjatvah, temveč jih je upnik prisiljen uveljavljati v pravdnem postopku. To pomeni, da ima upnik pravico vlagati pravna sredstva v zapuščinskem postopku le zoper odločitve sodišča o ločitvi zapuščine od dedičevega premoženja, medtem ko preostalih odločb ne more izpodbijati in ga le-te tudi ne vežejo.

     
  • 131.
    VSL sklep I Kp 1451/2004
    2.2.2005
    kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
    VSL22623
    KZ člen 54, 55, 55/2, 217, 217/1, 54, 55, 55/2, 217, 217/1, 54, 55, 55/2, 217, 217/1. ZKP člen 506, 506/1, 506/4, 506, 506/1, 506/4.
    preklic pogojne obsodbe - rok
    Delno plačilo obveznosti naložene v izrečeni pogojni obsodbi še ne

    pomeni, da obsojenec ni pripravljen obveznosti izpolniti, čeprav je

    bila delna izpolnitev obveznosti izvršena šele ob razpisu drugega

    naroka za preklic pogojne obsodbe, saj je bil obsojenec po lastnih

    navedbah prej nezaposlen oz. ni prejemal plačil.

    Leto dni po preteku preizkusne dobe pogojne obsodbe kljub

    neizpolnitvi posebne obveznosti ni mogoče preklicati.

     
  • 132.
    VSL sklep II Cp 2058/2004
    2.2.2005
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL50158
    ZD člen 163, 163. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
    izločitev dela zapuščine - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku
    Upoštevaje določbo 1. odst. 337. člena ZPP, ki se glede na določbo

    163. člena ZD smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku, sme

    pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in nove dokaze le, če jih

    brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve

    stopnje.

     
  • 133.
    VSC sklep Cp 1494/2003
    2.2.2005
    civilno procesno pravo
    VSC01122
    ZPP člen 318, 318/1, 339, 339/1, 339/1-II, 318, 318/1, 339, 339/1, 339/1-II.
    zamudna sodba - dejanska podlaga tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Iz tožbenih navedb ni mogoče ugotoviti, kakšna je višina tožnikove terjatve, ki jo iztožuje. Razvidno je le, da iztožuje neplačane najemnine in stroške elektrike, ogrevanja, komunale, čiščenja. Pri tem pa ni jasno, za kolikšno obdobje toženka dolguje neplačano najemnino, in ni jasno, za kakšno obdobje dolguje stroške.

     
  • 134.
    VSL sklep II Cp 899/2004
    2.2.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50015
    ZPP člen 188, 188/2, 188, 188/2.
    umik tožbe
    Umik tožbe je jasna, nedvoumna in nepogojna izjava tožeče stranke, da

    umika zahtevo za pravno varstvo, posledica katere je (če toženec v to

    privoli, kadar je njegova privolitev potrebna - 2. odstavek 188.

    člena ZPP) izdaja sklepa o ustavitvi postopka (3. odstavek 188. člena

    ZPP). V vlogi je tožeča stranka predlagala, da sodišče "postopek

    takoj in brez odlašanja ustavi do rešitve opisanega problema

    zlorabljanja postopkov za vročitev sodne pošte". Čeprav je ustavitev

    postopka posledica umika tožbe (3. odstavek 188. člena ZPP) in ne

    prekinitve postopka (pravne posledice prekinitve postopka določa 207.

    člen ZPP), ni mogoče šteti, da je tožeča stranka podala jasno in

    nedvoumno izjavo o umiku tožbe. Pritrditi je treba pritožbi, da je

    ustavitev postopka predlagana kot začasen ukrep - do rešitve

    problema, ki ga tožeča stranka pojasnjuje v svoji vlogi.

     
  • 135.
    VSC sodba Kp 4/2005
    1.2.2005
    kazensko procesno pravo
    VSC01070
    ZKP člen 118, 119, 119/1, 118, 119, 119/1.
    vročanje - ugovor
    Če se obtoženec v pritožbi sklicuje, da mu obtožnica sploh ni bila vročena, tak ugovor pa je vložil že na glavni obravnavi, ko je hkrati izjavil, naj se glavna obravnava po prebrani obtožnici nadaljuje, ko se je ugotovilo, da je bila obtožnica ob pravilnem ravnanju vročevalca vročena njegovi ženi v skladu s 1. odst. 119. čl. ZKP, te pritožbene navedbe ni mogoče šteti kot bistvene kršitve določb kazenskega postopka.

     
  • 136.
    VSC sodba Kp 415/2004
    1.2.2005
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSC01098
    KZ člen 41, 41/2, 41/2-3, 211, 212, 212/1, 212/1-1.
    odmera kazni - olajševalne okoliščine - specialni povratek
    Ker je sodišče 1. stopnje pri odmeri izrecno upoštevalo kot olajševalno okoliščino priznanje, ki je pripomoglo k hitrejšemu postopku, ob dvomljivi vrednosti obžalovanja, specialnega povratnika, ki obljubljenega plačila povzročene škode sploh ne more plačati, ker je brez dohodkov, je poudarjanje teh okoliščin v pritožbi premalo za predlagano znižane kazni zapora.
  • <<
  • <
  • 7
  • od 7