ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 44, 44/2, 44/3, 45, 108, 156, 156/1, 163, 163/6. ZOdvT člen 20, 20/1.
vrednost spornega predmeta – vrednost predmeta odvetniških storitev – krivdno povzročeni stroški
Ker ima tožnik po določbi drugega odstavka 44. člena ZPP ocenitveno dolžnost, v skladu s katero je v obravnavanem primeru v dopolnitvi tožbe spremenil sporno vrednost, na naroku pa to vrednost ponovno zvišal, je sodišče prve stopnje zaključilo, da bi tožnik lahko sporno vrednost spremenil že pred samim narokov, posledično ta ne bi bil potreben in toženki stroški s pristopom na narok ne bi nastali.
Takšna krivdna dejanja strank, ki povzročijo preložitev naroka in s tem podaljšanje teka sodnega postopka, vsekakor predstavljajo dejansko podlago za uporabo 156. člena ZPP
Delavec, ki uveljavlja denarne zahtevke iz naslova delovnega razmerja, pa je obstoj delovnega razmerja za vtoževano obdobje sporen, mora zahtevati tudi ugotovitev obstoja delovnega razmerja v prekluzivnih rokih iz ZDR, ker v nasprotnem primeru ni podlage za izplačilo terjatev iz delovnega razmerja. Terjatve iz delovnega razmerja so namreč vezane na obstoj delovnega razmerja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zatajitev – poneverba
Tožena stranka je na podlagi podatkov finančno – računovodske službe ugotovila, da tožnica v določenem obdobju ob koncu delovnega dne ni izpisala rekapitulacije blagajniških prejemkov in denarja s priloženimi računi ni oddala na blagajno tožene stranke, s čimer ji je povzročila materialno škodo. Tožnica je bila seznanjena o tem, kakšne so bile njene obveznosti v zvezi z oddajanjem denarja. Očitana ravnanja tožnice imajo znake kaznivih dejanj zatajitve in poneverbe, ki se lahko storijo samo z naklepnim ravnanjem. Zato je v tožničinem primeru izkazan razlog za izredno odpoved po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
izredna odpoved delavca – razlogi na strani delodajalca
Zoper delavčevo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (prvi odstavek 81. člena ZDR) in zoper njegovo izredno odpoved (tretji odstavek 81. člena in prvi odstavek 112. člena ZDR) zakon ne predvideva sodnega varstva v tem smislu, da bi lahko tudi delodajalec v posebnem postopku uveljavljal nezakonitost takšne odpovedi. Zakonitost oziroma utemeljenost izredne odpovedi delavca se lahko ugotavlja le posredno – v zvezi s presojo utemeljenosti zahtevka delavca za odpravnino in odškodnino, po 2. odstavku 112. člena ZDR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – zdravstvena zmožnost
V skladu z določbo 2. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR je razlog nesposobnosti med drugim opredeljen kot neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in izvršilnimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona. Med takšne pogoje pa ni mogoče šteti posebnih zdravstvenih pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu po pogodbi o zaposlitvi. V kolikor delavec ne izpolnjuje teh posebnih zdravstvenih pogojev začasno, se ugotavlja upravičenost bolniškega staleža v okviru predpisov s področja zdravstvenega zavarovanja, v kolikor pa delavec posebnih zdravstvenih pogojev ne izpolnjuje trajno, pa se ugotavlja invalidnost. Glede na to delodajalec ne more za delavca, ki nima posebne zdravstvene zmožnosti, ugotavljati razloga nesposobnosti in mu iz tega razloga podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Takšna odpoved ni zakonita.
Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 15, 16. ZDR člen 125, 125/3, 111, 111/1, 111/1-6.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je podala tožnici (zdravnici) izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Podlaga negativne ocene poskusnega dela tožnice je bilo zdravljenje šestih pregledanih pacientov, pri katerih je komisija ugotovila napake, tožnica pa meni, da pri dotičnih šestih pacientih do teh napak ni prišlo, prav tako je bila po njenem mnenju vodena ustrezna zdravstvena dokumentacija v skladu s strokovno prakso tožene stranke. V ta namen je tožnica predlagala, da sodišče postavi izvedenca medicinske stroke, da poda mnenje, ali je tožnica paciente primerno zdravila. Ker se sodišče prve stopnje s tem vprašanjem ni ukvarjalo, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Pri kršitvah osebnostnih pravic posameznika, kot so pravica do dostojanstva zasebnosti in nedotakljivosti, gre za zlorabo osebne integritete, ki posega v pravno zavarovano sfero oškodovanca. Vendar naj bi se odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic priznala izjemoma in v primeru takšnih kršitev, ki so pri oškodovancu upravičeno povzročila duševne bolečine. Ni sprejemljivo stališče, da lahko vsako škodno ravnanje delodajalca povzroči delavcu duševne bolečine, saj ljudje različno dojemamo čustveno in psihično nasilje enega do drugega, nekdo je lahko bolj občutljiv (strpen) na konkreten odnos ali medsebojno komunikacijo, drugi pa ne. Vsekakor mora biti kršitev osebnostnih pravic težka in intenzivna, ki občutno presega običajno (normalno) obnašanje posameznikov, kot se v danih razmerah lahko pričakuje. To pomeni, da je potrebno denarno odškodnino iz naslova kršitev osebnostnih pravic omejiti samo na takšne dogodke, ki po svoji intenzivnosti, trajanju in razmerjih jasno manifestirajo kršitev. Nikakor pa ne pomeni denarna odškodnina kazen za povzročitelja, temveč predstavlja le zadoščenje oškodovancu za povzročene nevšečnosti in duševne bolečine.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog
Ker se sodba (in sklep), s katero (katerim) je končan spor v postopku majhne vrednosti, ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati pritožbenih izvajanj tožene stranke o zmotni oziroma nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja. Pritožbene navedbe tožene stranke pa so izključno (le) izvajanje o zmotni oziroma nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja.
ZPIZ-1 člen 187. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 135, 135/1, 135/1-4. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1972) člen 50, 50/1. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1983) člen 64.
pokojninska doba – kmetijska delavka – elementi delovnega razmerja
Ker je tožničino delo kmetijske delavke na kmetiji v velikosti 10 ha v lasti njene mame, ki se je ukvarjala z vzrejo in prodajo govedi in prašičev ter prodajo mleka in kmetijskih pridelkov, vsebovalo bistvene elemente delovnega razmerja (stalnost dela, delo pod nadzorom delodajalca in dogovorjeno plačilo), se ji čas opravljanja tega dela šteje v pokojninsko dobo.
Tožnik, ki v Sloveniji ni vključen v obvezno zavarovanje, je bil z dokončno in pravnomočno odločbo toženca razvrščen v II. kategorijo invalidnosti, saj je s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno zmožen za delo na drugem fizično lažjem in psihično manj zahtevnem delu, brez uporabe motornih vozil v službene namene, pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega pa mu ni bila priznan. Ker mu ta pravica ni bila priznana, nima pravice do delne invalidske pokojnine.
začasna razporeditev delavca na drugo delovno mesto
Kljub temu, da ZPol v 3. odstavku 77. člena določa, da mora biti odločba o začasni razporeditvi oziroma napotitvi policistu vročena najmanj sedem dni pred nastopom dela, odločba ni nezakonita zgolj iz razloga, ker je bila tožniku vročena štiri dni pred nastopom dela. Ugotoviti je treba, ali je imela kasnejša vročitev odločbe za tožnika neugodne posledice, kar je odvisno od tega, ali je bil s napotitvijo seznanjen že pred vročitvijo ali ne.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je dokazala, da je bil podan razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici po prvi alineji prvega odstavka 88. člena ZDR. Ta razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca določa prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Tožena stranka je s tem, ko se je odločila, da bo ukinila tožničino delovno mesto in računovodsko službo prepustila zunanjemu pogodbenemu izvajalcu, ter s tem zagotovila nemoteno delovanje finančno-računovodske službe, spremenila organizacijo dela, kar predstavlja poslovni razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po tožničinem delu po pogodbi o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Ukinitev delovnega mesta in porazdelitev nalog tega delovnega mesta med druge delavce je lahko utemeljen poslovni razlog, vendar pa delodajalec s fiktivnim ustvarjanjem okoliščin, ki naj bi utemeljevale odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, tega instituta ne sme zlorabiti. Za presojo zakonitosti podane odpovedi ni pomembna le formalna ukinitev delovnega mesta, temveč tudi, ali prav ta ukinitev ne kaže na zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Nova zaposlitev dveh delavk tik pred tožničino odpovedjo na delovnih mestih, na katerih bi lahko delala tudi tožnica, kaže na zlorabo.
regres za letni dopust – odpravnina – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – sprememba delodajalca
Tožnik je prešel k toženi stranki od svojega prejšnjega delodajalca na podlagi dogovora med obema delodajalcema, skupaj s strojem, ki ga je upravljal. Rečeno mu je bilo, da bo, kolikor na prehod ne bo pristal, postal višek in izgubil službo. Iz tega razloga in ker je bil prava neuka oseba, je podpisal tudi natisnjen dopis „sporazumna odpoved delovnega razmerja“ in s toženo stranko sklenil novo pogodbo o zaposlitvi. Tožnik se je takoj naslednji dan po prenehanju delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu zaposlil pri toženi stranki, od prejšnjega delodajalca ni dobil nobene odpravnine, čeprav je pri njem delal 34 let. Z enakim delom, kot pa ga je opravljal pri prejšnjem delodajalcu, z istim strojem in na istem delovnem mestu je nadaljeval tudi pri toženi stranki. Med navedenima pravnima subjektoma je bil izveden prenos dejavnosti, delavcev in strojev, med njima je bila sklenjena tudi pogodba, kar pomeni, da je prišlo do spremembe delodajalca po 73. členu ZDR. Tožnik je že po samem zakonu pri toženi stranki (prevzemniku) ohranil vse pravice, do katerih je bil upravičen kot delavec pri prejšnjem delodajalcu (prenosniku), vključno s priznanjem delovne dobe pri obeh delodajalcih, kot podlage za obračun odpravnine iz člena 112/2 oz. 109. člen ZDR in priznanjem celotnega regresa za letni dopust
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSM0021457
OZ člen 346, 355, 335/1, 355/1-1, 355/1-6. SZ-1 člen 24, 24/1. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 165/2, 358, 358/1, 360,360/1.
zastaranje - zastaranje terjatev upravnika na povračilo založenih stroškov od etažnega lastnika - enoletni zastaralni rok - verzija
Splošni petletni zastaralni rok, ki se uporablja pri zastaranju verzijskih zahtevkov, se namreč uporablja le, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok (346. člen OZ). Pri tem lahko posamezna terjatev izpolnjuje pogoje za različne terjatve, ki zastarajo vsaka v drugačnem roku. Posamezna terjatev je lahko npr. obenem odškodninska terjatev in terjatev iz gospodarske pogodbe, zato je potrebno pri uporabi pravnih pravil o zastaralnih rokih upoštevati, da posebno pravilo nadomesti splošno pravilo.(1)Pritožbeno sodišče ugotavlja, da vtoževane terjatve upravnika za povračilo založenih sredstev od etažnega lastnika izpolnjujejo elemente verzijskega zahtevka, za katerega se uporabi splošni zastaralni rok in elemente dejanskega stanu iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ, za katerega je potrebno uporabiti enoletni zastaralni rok. Glede na to, da se splošni zastaralni rok uporabi le takrat, ko s posebnimi pravili ni določen krajši zastaralni rok, je v tako obravnavanem primeru potrebno uporabiti enoletni zastaralni rok.
V obravnavanem primeru, ko je toženec na podlagi petega odstavka 24. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) za obratovalne stroške najemnika odgovarjal subsidiarno, po mnenju pritožbenega sodišča tudi ne bi bilo primerno, da bi etažni lastnik oziroma najemodajalec za dolgove svojega najemnika odgovarjal v obdobju petih let, saj bi tako dolgo obdobje zmanjševalo možnost učinkovitega dokazovanja etažnega lastnika, da je najemnik pravočasno in pravilno izpolnil obveznosti iz najemne pogodbe.(2)
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 40. ZPIZ-1 člen 67.
invalidska pokojnina - tujec
Na podlagi določb Uredbe sveta (EGS) št. 1408/71 invalidi I., II. in III. kategorije invalidnosti lahko uveljavijo le pravico do invalidske pokojnine, če izpolnjujejo pogoje iz 67. člena ZPIZ-1, ne pa drugih pravic iz naslova II. in III. kategorije invalidnosti. Tožnik, ki je avstrijski državljan, kot invalid III. kategorije, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine, ker še ni star 63 let.
obveznost plačila - plačilo za dejansko opravljeno delo – javni uslužbenci - vojska
Nesamostojno delo (brez licence za opravljanje samostojnega dela tehnika - letalca) ne predstavlja dela na določeni dolžnosti, v vsakem primeru pa se ob dejanskem delu lahko prisodi le plača po začetnem/osnovnem količniku določene dolžnosti. Delavec ne more s plačilom po dejanskem delu prejeti višje plače, kot bi mu šla, če bi bil na delovno mesto/dolžnost, na kateri dela, tudi formalno razporejen.
plačilo nadur – sporazum – dokazno breme – nadurno delo
Tožena stranka je kot delodajalec tista, ki bi morala voditi (pravilno in točno) evidenco ur, ki jih delavci opravijo. V primeru spora, ko delavec zatrjuje, da ni prejel plačila vseh ur, je dokazno breme, da je bilo plačano vse, na delodajalcu, toženi stranki. Ona je bila dolžna dokazati, da je tožnik nadure dobil plačane. Ker tega ni storila, je treba tožnikovemu tožbenemu zahtevku ugoditi ter pri tem upoštevati število nadur, kot jih je v tožbi navedel tožnik.