Skladno s petim odstavkom 342. člena ZFPPIPP upnik ne more uveljavljati razveljavitve ali ugotovitve ničnosti prodajne pogodbe. Čim je namreč prodajna pogodba sklenjena in kupnina plačana, mora sodišče na predlog upravitelja po drugem odstavku 342. člena ZFPPIPP izdati sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, s katerim odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca.
Povezava določb drugega in petega odstavka 342. člena ZFPPIPP pokaže, da je zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pritožba upnika omejena le na možnost preizkusa, ali je bila prodajna pogodba s kupcem sklenjena in ali je kupec za prodano nepremičnino plačal kupnino. Z vprašanjem, ali je kupec bil predkupni upravičenec, se pritožbeno sodišče ni dolžno, niti upravičeno soočati.
Izpolnitve dolžnikove preživninske obveznosti materi upnice ni mogoče šteti za pravilno, saj zaradi nastopa polnoletnosti upnice ta ni več njena zakonita zastopnica. Izpolnitev drugi osebi, ne da bi za to upnica dala soglasje oziroma odobritev, ni veljavna izpolnitev preživninske obveznosti do upnice.
Neutemeljen je tudi očitek o nesmiselnosti postavitve izvedenca za določitev uporabnine, če je zahtevek zastaral, saj je izvedenec izračunal uporabnino za obdobje od 1. 5. 2005 do 1. 10. 2006, ki pa še ni zastarala.
ZPP člen 149. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 41, 41/1, 45, 45/3, 49, 49/1, 49/1-1, 51.
nagrada in stroški izvedenca - ocena zahtevnosti mnenja - manj zahtevno mnenje - pridobitev dodatne dokumentacije - materialni stroški - potni stroški
Zahtevnost mnenja je treba ocenjevati v objektivnem smislu, in sicer glede na težo, kompleksnost in zapletenost strokovnih vprašanj. Že iz same razvrstitve nagrad je mogoče sklepati, da gre za zelo zahtevna mnenja takrat, ko je zadana naloga izvedencu tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preračune.
Podatki o strukturi cen ne predstavljajo dodatne dokumentacije, saj gre za uporabo strokovnega znanja izvedenca, kar pa je že zaobseženo v postavki nagrade za izdelavo izvedeniškega mnenja.
Ker je šlo v konkretnem primeru zgolj za navadne črno-bele kopije, je primerna povrnitev materialnih stroškov 5% od priznane nagrade.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti – akontacija odškodnine – valorizacija – uporaba materialnega prava
V primeru delnega plačila kot odškodnine je treba to delno plačilo valorizirati, saj gre pri tem za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. V sodni praksi se revalorizacija upošteva tako, da se plačana akontacija odškodnine ovrednoti s preračunom na dan odločanja z uporabo računalniškega programa v okviru revalorizacijskih obresti.
Ker dedinja denacionalizacijskega upravičenca v času pravnomočnosti odločb o denacionalizaciji ni bila več živa, dedujejo denacionalizirano premoženje po vstopni pravici njeni zakoniti dediči.
Zapuščinsko sodišče je v skladu z načelom prirejenosti postopkov vezano na pravnomočno odločbo o denacionalizaciji.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068849
ZZZDR člen 52. ZPP 286, 286/1, 337, 337/1.
skupno premoženje – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca – izpodbojnost – ničnost – dobra vera tretjega – tožbeni zahtevek
Pogodba, ki je sklenjena v nasprotju z določilom 52. člena ZZZDR, je izpodbojna in ne nična.
Slabovernost kupcev je „zgolj“ eden izmed pogojev, ki morajo biti podani za to, da zakonec, ki ni dal soglasja za razpolaganje s stvarjo iz skupnega premoženja, uspe z zahtevkom na izpodbijanje pogodbe (oziroma da lahko govorimo o izpodbojni pogodbi).
Zahtevek na razveljavitev (ki ga je potrebno postaviti v primeru izpodbojnih pravnih poslov) ni vsebovan v zahtevku na ugotovitev ničnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068848
OZ člen 164. ZPP člen 72, 72/2, 337, 337/1, 366, 366/2.
premoženjska škoda – škodni dogodek – posek gozda – posek brez soglasja solastnika – razmerja med solastniki – vabilo na narok za glavno obravnavo – zapisnik o naroku za glavno obravnavo – javna listina – nagrada za izvedenca – stroški odgovora na pritožbo zoper sklep – izločitev sodnika
Razmerja med solastniki so določena v SPZ. Če želi solastnik samostojno razpolagati s svojo lastnino, mora doseči razdružitev solastnine in nato bo lahko naročil posek gozda tako kot meni, da je prav. Ne more pa razpolagati s tujo lastnino oziroma deležem brez soglasja solastnikov.
ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156-4. ZVCP-1 člen 44, 44/2, 116, 134, 234. ZPrCP člen 56, 56/3, 98, 98/2.
kršitev materialnih določb zakona – meja sankcioniranja prekrškov – časovna veljavnost zakona – milejši predpis – uporaba milejšega zakona – vključevanje v cestni promet – ogrožanje ali povzročitev prometne nesreče – prometna nesreča – prometna signalizacija – ovira
Na makadamskem izogibališču stoječe vozilo kolesarju v trenutku, ko ga je zagledal, ni predstavljalo ovire, ampak je to postala šele, ko je voznik nenadoma nepričakovano zapeljal na glavno cesto in polkrožno obrnil, zaradi česar je kolesar tudi reagiral z zaviranjem, tako da je do njegovega padca nedvomno prišlo zaradi nepravilnega vključevanja obdolženca v promet na regionalni cesti.
Ker se v skladu z 2. odstavkom 2. člena ZP-1 v primeru, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialnopravne določbe tega zakona ali predpis, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši, je sodišče prve stopnje dejanje pravilno pravno opredelilo kot prekršek po 3. odstavku 56. člena ZPrCP, ter zanj izreklo po uveljavitvi ZPrCP-A predpisani (nižji) sankciji, pri čemer je v obrazložitvi pojasnilo tudi, da v ZPrCP prekrški niso več pravno opredeljeni v povezavi s povzročitvijo prometne nesreče.
V primeru prekrška pod točko 2 izreka je treba uporabiti ZVCP-1, ki je veljal v času storitve prekrška, saj ZPrCP glede na višjo predpisano globo ni milejši.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – darilna pogodba – odplačnost – pogodba aleatorne narave – pravilo o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je bila glede na njeno vsebino in namen pogodbenih strank odplačna in ne darilna pogodba. Pri tem je bistveno, da gre za pogodbo z elementi tveganja oziroma za pogodbo aleatorne narave. Glede na ustaljeno stališče sodne prakse pa je pri takšnih pogodbah izključena uporaba pravil o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev.
Zaradi tvegane narave pogodbe ni mogoč matematični izračun in primerjava vrednosti izročenega premoženja in vrednosti izpolnitev preživljalke. V nasprotnem primeru bi bil povsem izničen namen sklenitve takšnih pogodb.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071482
OZ člen 932, 932/3, 933, 933/1. ZPP člen 243, 339, 339/1.
zavarovalnina – poškodba komolca – stopnja omejenosti gibanja – pravni standard – izvedenec medicinske stroke – odstotek invalidnosti – sprememba bivališča – navedba neresničnih podatkov – vmesna sodba pritožbenega sodišča
Pri pojmu lažja, srednja oziroma težja omejenost gibanja gre za pravni standard, za konkretizacijo katerega je potrebno znanje s področja medicine. Brez sodelovanja izvedenca medicinske stroke, ki ga je predlagal tožnik, ni mogoče zaključiti, kakšno stopnjo omejenosti predstavlja gibljivost komolca 0-20-130 stopinj, ki izhaja iz zdravstvene dokumentacije, s tem pa tudi ne odstotka invalidnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0071484
ZPP člen 318, 388, 388/2. OZ člen 10. ZGD-1 člen 3, 3/6.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – odškodninska odgovornost – elementi odškodninske odgovornosti – nestabilna ograja – samostojni podjetnik – izbris iz poslovnega registra
Na terasi gostilne, torej na javnem kraju, lahko vsak upravičeno pričakuje, da bo ograja, ki ga zamejuje, zdržala, če se kdo nanjo prisloni ali nasloni.
ZZK-1C člen 94, 94/3. ZZK-1 člen 71, 71/2, 74, 177.
zaznamba vrstnega reda - rok veljavnosti zaznambe - prehodne določbe ZZK-1C - izvedba vpisov na podlagi pravnomočnega sklepa o dovolitvi vpisa
V konkretni zadevi je bil predlog za zaznambo vrstnega reda vložen 9.3.2011, vendar o predlogu ni bilo odločeno do 1. maja 2011, zato bi v skladu z določbo tretjega odstavka 94. člena ZZK-1C sodnik moral uporabiti 71. člen noveliranega zakona. V 71. členu ZZK-1 je rok veljavnosti zaznambe vrstnega reda določen drugače, kot je bil v starem zakonu. Po tej določbi zaznamba vrstnega reda neha veljati z iztekom enega leta od njenega vpisa v zemljiško knjigo.
Nova pa so tudi pravila o izvedbi vpisov. Po prvem odstavku 177. člena ZZK-1 se izvedejo vpisi v informatizirano glavno knjigo na podlagi pravnomočnega sklepa o dovolitvi vpisa.
Kot pravilno navaja pritožba je računalniška aplikacija ob izvedbi pravnomočnega sklepa o dovolitvi zaznambe vrstnega reda avtomatično izračunala datum izteka veljavnosti zaznambe (drugi odstavek 71. člena ZZK-1).
ZFPPIPP člen 20, 20/1, 47, 103, 103/4, 103/4-2, 289, 289/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 6, 6/1.
nagrada upravitelja – nagrada za preizkus terjatve – nadomestilo upravitelja – plačilo za opravljeno delo – vštevanje nagrade – terjatev upnika – predhodni postopek prisilne poravnave
Kot terjatev upnika je treba upoštevati skupni znesek, ki ga prijavi v stečajnem postopku, pa tudi vse podvrste delov terjatve, torej tudi nedenarne, zavarovane in nezavarovane dele terjatve ter izločitvene pravice. Ta terjatev je torej pri nekaterih upnikih lahko sestavljena iz več pravnih in dejanskih podlag (na primer računov, katerih plačilo je lahko zavarovano ali pa tudi ne).
Nadomestila upravitelja so plačilo za opravljeno delo. Terjatve, o katerih se je upravitelj izjavil v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev v postopku prisilne poravnave, ki je tekel pred stečajnim postopkom, so iste terjatve, kot so v stečajnem postopku, za to opravljeno delo pa je upravitelj že prejel plačilo.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074530
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 272, 272/1, 272/1-1. OZ člen 2, 3, 18. ZPP člen 11, 214, 214/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni pogoj izpodbojnosti – konkludentno ravnanje – dogovor o podaljševanju plačilnega roka – izpolnitev v običajnem roku – rok zapadlosti na računih
Konkludentno ravnanje je ravnanje, delovanje ali obnašanje, iz katerega se da zanesljivo sklepati, kakšna je pravnoposlovna volja določene osebe (fizične ali pravne), čeprav ta volja ni izrecno (ustno ali pisno) izražena.
Izpolnitve znotraj običajnega roka ni mogoče opredeljevati kot izpolnitve z zamudo, tudi če se takšen rok izpolnitve obveznosti razlikuje od enostransko opredeljenega roka zapadlosti na računih, ki jih je izstavil upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno.
Toženec v postopku na prvi stopnji ni podal in ni z ničemer izpostavil vprašanja obsega pooblastila osebe, ki je zanj s tožnico sklepala pogodbo o poslovnem sodelovanju. V odgovoru na tožbo je dejanja svoje zaposlene in svoje pravne službe na večih mestih celo izrecno označeval kot svoja dejanja. Obširne pritožbene navedbe, za katere toženec v pritožbi ni navedel nobenih razlogov za njihovo navajanje šele v pritožbi, so v nasprotju s 451. in 452. členoma ZPP ter celo 286. členom istega zakona, in kot nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP) neupoštevne.
pravočasnost izbrisne tožbe - uporaba pravil ZZK-1 glede roka za vložitev izbrisne tožbe - načelo zaupanja v pravo
Ustava varuje na podlagi zakona pridobljene pravice tako, da vanje ni mogoče posegati z učinkom za nazaj. Ne preprečuje pa, da bi zakon spreminjal prej zakonsko določene pravice in pogoje za njihovo uveljavljanje z učinkom za naprej, če te spremembe ne nasprotujejo z ustavo določenim načelom oziroma drugim ustavnim določbam, zlasti še načelu zaupanja v pravo kot enemu od načel pravne države (odločba ustavnega sodišča U-I-101/95). V tem primeru se postavi vprašanje, kakšno pravico je toženec pridobil s tem, ko tožniki niso v roku, ki ga je predpisoval star zakon, predlagali izbrisa zatrjevanega materialnopravno napačnega vpisa. Do uveljavitve ZZK-1 zgolj zaradi neaktivnosti tožnikov ni pridobil nobene pravice, saj ni pretekel zakonsko določen rok (pred izdajo sklepa o zavarovanju rok ni mogel začeti teči). Torej ne gre za primer, ko bi toženec pridobil pravico na podlagi in v času veljavnosti ZZK, ZZK-1 pa takega načina pridobitve pravice (s potekom roka) ne predvideva. Zato ne moremo govoriti o tem, da bi bila z uporabo ZZK-1 kršena prej pridobljena pravica toženca. Z uporabo novega zakona tudi ne bi bilo omajano načelo zaupanja v pravo, zato pritožbeno sodišče ne vidi razlogov, da ga v obravnavanem primeru ne bi uporabili.
začetek stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - dopolnitev predloga – rok za predložitev listin – podaljšanje roka – ukrepi finančnega prestrukturiranja – domneva insolventnosti
Sodišče prve stopnje za predložitev listin ni smelo določiti daljšega roka, prav tako pa ga tudi ni smelo podaljšati, in to ne glede na razloge, zakaj dolžnik meni, da je rok prekratek.
Z začetkom izvajanja ukrepov finančnega prestrukturiranja dolžnik ne sme čakati do prejema upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka.
ZD člen 9. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZPP člen 208, 208/1.
prekinitev izvršilnega postopka - smrt dolžnika - procesno nasledstvo - nadaljevanje izvršbe zoper pravne naslednike - omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove - ugovor zoper sklep o izvršbi
Sodišče prve stopnje po prekinitvi izvršilnega postopka zaradi smrti prvotne dolžnice v skladu s prvim odstavkom 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da se izvršba nadaljuje proti njenim dedičem oz. pravnim naslednikom, v konkretnem primeru proti Republiki Sloveniji. Gre za procesno nasledstvo, ki se mu dedič oz. pravni naslednik po pokojni ne more uspešno upirati, zanj tudi ni potrebno njegovo soglasje. Novi dolžnici je bil hkrati z izpodbijanim sklepom o nadaljevanju izvršbe zoper njo vročen sklep o izvršbi z dne 9. 12. 2004, v pravnem pouku izpodbijanega sklepa pa je bila nova dolžnica tudi poučena o razlogih, iz katerih lahko vloži pisni ugovor po 56a. členu ZIZ, ter opozorjena na zahtevo po obrazloženosti ugovora. Zato bo potrebno obravnavano vlogo nove dolžnice, ki jo je sicer sama podrejeno naslovila kot pritožbo, obravnavati tudi kot ugovor nove dolžnice zoper sklep o izvršbi po 56a. členu ZIZ, o čemer bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju tega postopka še odločiti.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 346, 346/1.
vročanje fizičnim osebam – vročitev sodbe – osebno vročanje – vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik – hišni predalčnik - fikcija vročitve – štetje rokov
Kadar se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec v skladu s tretjim odstavkom 142. člena ZPP pusti naslovniku obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, naslovnik pa pisanja ne dvigne, se po četrtem odstavku 142. člena ZPP šteje vročitev za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka. Na odločitev (tudi) nima nobenega vpliva, kdaj je bilo po poteku roka za dvig pisanje puščeno v hišnem predalčniku naslovnika.