ZDSS-1 člen 34, 34/1. ZPP člen 7, 212, 286, 286.a. ZDR člen 126, 127, 127/2. Kolektivna pogodba za dejavnost poslovanja z nepremičninami člen 43.
obveznost plačila – razpravno načelo – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo – plačilo za delo
V individualnih delovnih sporih je razpravno načelo omiljeno tudi s prvim odstavkom 34. člena ZDSS-1, ki določa, da lahko sodišče izvede dokaze po uradni dolžnosti, če po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev.
Tožnik v tem individualnem delovnem sporu zahteva plačilo razlike v plači, ki je bila znižana na račun dela plače na osnovi delovne uspešnosti oziroma negativne stimulacije. Za odločitev o tem, ali je bila tožniku plača zakonito znižana, je bistveno vprašanje, koliko delavcev pri toženi stranki je dosegalo normo. Na to vprašanje je treba odgovoriti za pravilno uporabo materialnega prava, kar pomeni, da lahko sodišče prve stopnje dejstva ugotavlja oziroma izvaja dokaze tudi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 34. člena ZDSS-1).
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – ničnost
Določilo sporazuma, po katerem se delodajalec in delavec s podpisom strinjata, da je dogovor sestavljen in podpisan brez sile, grožnje ali zvijače in tudi brez zmote, ter da ga tozadevno ne bosta izpodbijala, ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralo, je namreč zakonsko dopusten tekst, ki podpisnika opozori na to, da v primeru sile, grožnje, zvijače ali zmote ne podpiše takega sporazuma.
pravila vračanja – kdaj se ne more zahtevati vrnitev
191. člen OZ določa, da kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Tožeča stranka je v drugem individualnem delovnem sporu kot toženka poravnala svojo obveznost, ki ji je bila dosojena z nepravnomočno sodbo sodišča prve stopnje, ki je bila v pritožbenem postopku spremenjena tako, da je bil zahtevek nasprotne stranke zavrnjen. Tožeča stranka, ki je zoper sodbo sodišča prve stopnje že pred plačilom toženki po tej sodbi vložila pritožbo, ni bila v zmoti in je vedela, da plačuje nekaj, kar ni dolžna, saj sodba sodišča prve stopnje ni bila pravnomočna. Prav tako ni dokazala, da si je najkasneje ob plačilu po nepravnomočni sodbi sodišča prve stopnje, pridržala vračilo plačila, zato ne more zahtevati vrnitev plačila.
Delodajalec, ki delavcu odpoved pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, se lahko razbremeni obveznosti plačila odpravnine po 109. členu ZDR, če so izpolnjeni naslednji pogoji: delodajalec mora ponuditi delavcu zaposlitev pri drugem delodajalcu; ponudba mora biti dana v času odpovednega roka; ponudba se mora nanašati na ustrezno zaposlitev za nedoločen v smislu tretjega odstavka 90. člena ZDR; da delavec sprejme ponudbo in sklene pogodbo o zaposlitvi z novim delodajalcem ter da se novi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih. Delodajalec lahko ponudi novo pogodbo o zaposlitvi pri drugem delodajalcu ves čas odpovednega roka (ni potrebno, da istočasno z odpovedjo), vendar pa se delodajalec razbremeni plačilo odpravnine le, če se delavec odloči in sprejme ponujeno zaposlitev pri drugem delodajalcu, če pa je ne sprejme, pa čeprav gre za ustrezno zaposlitev v smislu tretjega odstavka 90. člena, delavec ne izgubi pravice do odpravnine. Bistven pa je seveda pogoj, da novi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi prevzame obveznost, da bo pri odpravnini in odpovednem roku upošteval tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu.
URS člen 22, 26. ZPP člen 18, 18/2, 181, 274, 374, 374/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 6.
zavrženje vloge – pravica do sodnega varstva – izredno pravno sredstvo – revizija – predlog za obnovo postopka
Ker je tožnik vlogo označil kot „vloga za revizijo oziroma obnovitev postopka“ in jo vložil osebno, in ne po pooblaščencu, ki je odvetnik, je treba njegovo vlogo zavreči, saj tožnik vloge v zvezi s predlaganima izrednima pravnima sredstvoma ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, kar je v nasprotju s 1. odst. 374. člena in 1. odst. 338. člena ZPP.
Pravica do sodnega varstva je pravica, da sodišče odloči o stvari sami je ena od temeljnih pravic in svoboščin državljanov. To izhaja iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin pa tudi iz določbe URS (predvsem iz 22. do 26. člena URS). Ker je pravica do sodnega varstva načelo, morajo biti izjeme od tega načela točno in jasno določene. Kdaj sodno varstvo ni dovoljeno je določeno v tistih določbah ZPP, ki urejajo zavrženje tožbe. Zavrženje tožbe je tako določeno v 2. odstavku 18. člena (odločitev o sporu ne spada v sodno pristojnost), 181. členu (pomanjkanje pravnega interesa pri ugotovitvenih tožbah), 274. členu (odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost; tožba je vložena prepozno, če je s posebnimi predpisi določen rok za vložitev tožbe; o tožbenem zahtevku že teče pravda; stvar je pravnomočno razsojena; sodna poravnava sklenjena po spornem predmetu; ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe) in prav tako v 1. odstavku 374. člena, ki določa da prepozno, nepopolna ali nedovoljeno revizijo zavrže s sklepom sodnik sodišča prve stopnje brez naroka ter 398. člen ZPP, ki določa da prepozen in nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka zavrže s sklepom predsednik senata brez naroka.
Tožeča stranka s predložitvijo obračuna plače za mesec junij ni dokazala, da je tožencu plačo za mesec maj dejansko izplačala, saj iz junijske plačilne liste izhaja le, da je bila domnevno izplačana plača za mesec maj odšteta.
sorodne glasbene pravice - javno priobčevanje komercialnih fonogramov - civilna kazen – uporaba tarife
Da je pritožbeno stališče, po katerem je treba v dani situaciji, ko individualna pogodba s tožečo stranko ni bila sklenjena, uporabiti T 2005, pravno zmotno, izhaja (1) iz 2. odstavka 158. člena ZASP, (2) iz 3. odstavka 168. člena ZASP in nenazadnje iz (3) 2. odstavka 1. člena T 2005.
stvarna pristojnost – socialno sodišče – delovno sodišče – socialni prejemki
Tožnik v tožbi, vloženi zoper center za socialno delo, uveljavlja pravice s področja socialnih prejemkov (pravice iz naslova denarne socialne pomoči, pravice iz naslova subvencije najemnine), zato gre za socialni in ne za delovni spor. Socialno sodišče je stvarno pristojno za odločanje v socialnih sporih na področju socialnih prejemkov o socialno varstvenih dajatvah oziroma o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca in če je za priznanje pravice do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus (ZDSS-1 čl. 7/1 - 5/a,b). Za odločanje v tem sporu je zato pristojno socialno sodišče in ne delovno sodišče.
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/4, 103/4-1, 233, 233/7, 294, 383, 383/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 5, 5/6, 22.
postopek osebnega stečaja – nagrada upravitelja – dodeljena brezplačna pravna pomoč za založitev predujma za začetek postopka osebnega stečaja – nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila – potrebnost otvoritvenega poročila
Glede na z zakonom predpisano obveznost izdelave otvoritvenega poročila, v določilih ZFPPIPP ni nobene podlage, ki bi omogočala sodišču prve stopnje, da presoja, ali je bila izdelava otvoritvenega poročila potrebna ali ne. Pravilen je zaključek, da upravitelju za izdelavo otvoritvenega poročila pripada nagrada, ki je določena v šestem odstavku 5. člena Pravilnika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Pri toženi stranki je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, ki je nastal z ukinitvijo uredništva leksikonov. S tem je prenehala potreba po delu delavcev, ki so opravljali delo v okviru tega uredništva, torej tudi tožnice.
Z ukinitvijo uredništva leksikonov in odločitvijo, da dela v tem uredništvu tožena stranka ne potrebuje več, je lahko prenehala potreba le po delu delavcev, ki so v tem uredništvu delali. Delo urednika v drugem uredništvu bi bilo za tožnico ustrezno in bi ga bila tožnica sposobna opravljati (po uvajanju oziroma dokvalifikaciji), prav tako bi ji ga bila tožena stranka, če bi bilo prosto oziroma če bi imela potrebe, tožnici dolžna ponuditi. Kljub navedenemu ni mogoče zaključiti, da so vsi uredniki pri toženi stranki medsebojno zamenljivi, tako da bi jih morala tožena stranka primerjati z uporabo kriterijev iz 18. člena panožne kolektivne pogodbe ter nato izbrati tistega, ki bo prejel odpoved, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
ZDR člen 73, 204, 204/3. Direktiva Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 4, 4/2.
Solidarna odgovornost delodajalca prenosnika za terjatve delavca do delodajalca prevzemnika je določena v četrtem odstavku 73. člena ZDR. Delodajalec prenosnik je skupaj z delodajalcem prevzemnikom solidarno odgovoren za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa, ter za terjatve, nastale zaradi odpovedi delavca, če so se pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe. Glede na to, da ni bila tožeča stranka tista, ki je zaradi poslabšanja pogojev odpovedala pogodbo o zaposlitvi, v danem primeru niso podani pogoji iz navedene določbe za solidarno odgovornost tožene stranke. Prav tako ni prišlo do sklenitve ustnega sporazuma o razširitvi odgovornosti na toženo stranko za terjatve delavcev, ki so nastale pri tej družbi, oziroma da bi bil sklenjen izrecen, pravno zavezujoč sporazum med toženo stranko (delodajalcem prenosnikom) in to družbo (delodajalcem prevzemnikom), na katerem bi temeljila solidarna odgovornost tožene stranke za terjatve, nastale po datumu prenosa, niti kaj takega ne izhaja iz sporazuma o prenehanju delovnega razmerja med pravdnima strankama. Tožena stranka (prenosnik) zato ne odgovarja za obveznost plačila odpravnine in regresa za letni dopust, ki bi jo delavcu ob prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja moral plačati delodajalec prevzemnik.
ZVPSBNO člen 4, 16, 16/3, 21. OZ člen 155, 189, 189/3, 376, 380, 381.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – premoženjska škoda – izgubljeni dobiček – premoženjska škoda zaradi neuporabe denarja – pravica do popolne odškodnine – zamudne obresti – procesne obresti
Premoženjska škoda zaradi kršite pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po ZVPSBNO se presoja po OZ-u in 4. členu in 16. členu ZVPSBNO. Ker je tožnik dokazal, da je gospodaril s svojim denarjem tako, da je redno vezal hranilne vloge na banki, zaradi predolgega sojenja pa je izkazal, da ni mogel s tem denarjem gospodariti od 1. 5. 2003 do 9. 7. 2007, ko je dolžnikov dolžnik plačal njegove plače, je izkazal s tem izgubo na zaslužku.
Na podlagi ugotovitev, da ni šlo za posebej komplicirane zadeve, da je bil tožnik aktiven in da je šlo celo za prednostne zadeve, bi zadeva morala biti rešena tako, da bi se postopek končal in tožnik prejel denar v dveh letih
OZ člen 626, 626/1, 633, 633/1, 635, 635/1, 639, 639, 639/1, 639/3, 641.
podjemna pogodba – pravila posla – stvarna napaka – nepravilna izpolnitev – ugovor neizpolnitve – prevzem dela
Čeprav tožnica toženke ni pozvala, da posel prevzame, je kljub temu potrebno šteti, da je z uporabo prostorov, v katerih so bila dela opravljena, toženka delo, četudi z napakami, prevzela.
Tožnica s tem, ko je namesto imetnika stanovanjske pravice plačala kupnino za odkup stanovanja, na stanovanju ni pridobila nobene stvarne pravice. Pridobiti je ni mogla niti z naknadno sklenitvijo predpogodbe o prodaji stanovanja, pri čemer glavna (prodajna) pogodba nikoli ni bila sklenjena. Tedanja lastnica je zato lahko veljavno razpolagala s stanovanjem tako, da ga je prodala tožencu.
udeleženci postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
Lastnik zemljiške parcele, ki naj bi bila oz. se določa kot pripadajoče zemljišče k stavbi, mora sodelovati v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi. Brez njegove udeležbe ni mogoče voditi postopka in določiti pripadajočega zemljišča.
V primeru, ko je predlagatelj postopka lastnik stavbe oz. njenega posameznega dela, mora udeležbo lastnika zemljišča, ki se določa kot pripadajoče zemljišče, zagotoviti na ta način, da ga navede kot nasprotnega udeleženca.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068875
OZ člen 50. SPZ člen 40, 60, 64, 64/1, 64/2.
prodajna pogodba – pogodba s slamnatim kupcem – navidezna pogodba – veljavnost pogodbe – lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na premičnini s pravnim poslom – razpolagalna sposobnost – pridobitev lastninske pravice od nelastnika
Za pridobitev lastninske pravice na premičnini s pravnim poslom se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, in veljavna izročitev v posest pridobitelja. Da bi bil razpolagalni pravni posel z izročitvijo veljaven, pa mora biti izpolnjen tudi pogoj razpolagalne sposobnosti izročevalca.
Pogodba z navideznim kupcem je veljavna pogodba. V situaciji, ko namesto pravega kupca sklepa pogodbo t.i. slamnati kupec, bi šlo za navidezno pogodbo le v primeru, če bi prodajalec za dogovor med resničnim kupcem in navideznim kupcem vedel in je bila njegova volja, da je njegov sopogodbenik resnični kupec.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021453
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 169, 169/7, 402, 402/3.
zahteva za preiskavo – odškodovanec kot tožilec – kaznivo dejanje goljufije
Izhajajoč iz zakonskega opisa kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 je jasno, da oškodovanec ne more biti prikrajšan še preden je bil spravljen v zmoto oziroma je ta pogoj za njegovo prikrajšanje.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0068893
OZ člen 256, 256/3. ZPVAS člen 8, 8/2. ZD člen 145. ZIZ člen 270.
začasna odredba – začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – razpis naroka – verjetnost – dokazni standard – izvajane dokazov – darilna pogodba – agrarne skupnosti
Glede na navedene specifičnosti postopka za izdajo začasne odredbe sodišče pri odločanju upošteva do trenutka odločanja v spis vložene dokaze, trditve strank o dejstvih in kakšne dokaze sta predlagali za njihovo dokazovanje ter z logičnim sklepanjem oceni, trditve katere od strank so verjetnejše. Dokaze pa v postopku za izdajo začasne odredbe izvaja le, ko glede na okoliščine konkretnega primera ne more presoditi, trditve katere od strank so verjetnejše.
V fazi postopka, ko se presojajo pogoji za izdajo začasne odredbe, ob dokazno podprtih trditvah tožeče stranke in pavšalnih ugovorih tožene stranke, sodišče ni dolžno razpisati naroka in na njem razčiščevati dokazno nepodprtih ugovorov tožene stranke.
pravočasno navajanje dejstev – prekluzija – upoštevanje prepoznih trditev – pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobrovernost
Trditve, ki niso bile podane na prvem naroku za glavno obravnavo, temveč na kasnejšem naroku, so bile podane prepozno in jih sodišče ne bi smelo upoštevati.