OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072990
OZ člen 289, 353.
posojilna pogodba – zastaranje terjatve iz posojilne pogodbe – ugovor zastaranja – dogovor o odlogu vračila posojenega denarja
Pravilen je zaključek, da tožnici ni uspelo dokazati s stopnjo prepričanja, da je obveznost zaradi dogovora toženca (dolžnika) in hčerke (upnice) zapadla v plačilo šele februarja 2005 in ne že konec avgusta oziroma najkasneje oktobra 2004, ko je toženec prejel denar.
odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – neodplačno razpolaganje s premoženjem – neznatna vrednost premoženja
Razpolaganje s premoženjem neznatne vrednosti, ne glede na to, ali je bilo odplačno ali neodplačno, ne more biti ovira za odpust obveznosti.
Sodišče prve stopnje je iz ugotovitve, da je bila vrednost poslovnega deleža, ki ga je dolžnik odtujil, 331,35 EUR, zmotno sklepalo, da je ta vrednost neznatna in da zaradi neodplačnega prenosa poslovnega deleža dolžnik ni v ničemer oškodoval upnikov.
OZ člen 626, 626/1, 633, 633/1, 635, 635/1, 639, 639, 639/1, 639/3, 641.
podjemna pogodba – pravila posla – stvarna napaka – nepravilna izpolnitev – ugovor neizpolnitve – prevzem dela
Čeprav tožnica toženke ni pozvala, da posel prevzame, je kljub temu potrebno šteti, da je z uporabo prostorov, v katerih so bila dela opravljena, toženka delo, četudi z napakami, prevzela.
Tožnica s tem, ko je namesto imetnika stanovanjske pravice plačala kupnino za odkup stanovanja, na stanovanju ni pridobila nobene stvarne pravice. Pridobiti je ni mogla niti z naknadno sklenitvijo predpogodbe o prodaji stanovanja, pri čemer glavna (prodajna) pogodba nikoli ni bila sklenjena. Tedanja lastnica je zato lahko veljavno razpolagala s stanovanjem tako, da ga je prodala tožencu.
Res je, da sta negatorni zahtevek in zahtevek na povračilo potrebnih in koristnih stroškov dobrovernega lastniškega posestnika urejena v stvarnopravnemu zakonu, vendar ne prvi ne drugi ne predstavljata zahtevka v zvezi s stvarno pravico na (ne)premičnini ali zahtevka zaradi motenja posesti.
ZVPSBNO člen 4, 16, 16/3, 21. OZ člen 155, 189, 189/3, 376, 380, 381.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – premoženjska škoda – izgubljeni dobiček – premoženjska škoda zaradi neuporabe denarja – pravica do popolne odškodnine – zamudne obresti – procesne obresti
Premoženjska škoda zaradi kršite pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po ZVPSBNO se presoja po OZ-u in 4. členu in 16. členu ZVPSBNO. Ker je tožnik dokazal, da je gospodaril s svojim denarjem tako, da je redno vezal hranilne vloge na banki, zaradi predolgega sojenja pa je izkazal, da ni mogel s tem denarjem gospodariti od 1. 5. 2003 do 9. 7. 2007, ko je dolžnikov dolžnik plačal njegove plače, je izkazal s tem izgubo na zaslužku.
Na podlagi ugotovitev, da ni šlo za posebej komplicirane zadeve, da je bil tožnik aktiven in da je šlo celo za prednostne zadeve, bi zadeva morala biti rešena tako, da bi se postopek končal in tožnik prejel denar v dveh letih
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 13, 13/1, 34a, 34a/1, 34a/3.
taksna obveznost – nastanek taksne obveznosti - predlog za oprostitev plačila sodne takse – učinkovanje oprostitve plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog
Taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastane z vložitvijo tožbe, sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks pa učinkuje od dneva vložitve predloga in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je taksna obveznost nastala tega dne ali kasneje. Četudi bi zatorej sodišče prve stopnje na podlagi s strani tožnice zatrjevanega drugačnega dejstvenega substrata ugodilo njenemu vnovičnem predlogu za oprostitev plačila sodne takse, takšna odločitev ne bi imela vpliva na dolžnost plačila že zapadle taksne obveznosti za postopek pred sodiščem prve stopnje. Ravno za to taksno obveznost pa je sodišče tožnici izdalo nov plačilni nalog.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0068893
OZ člen 256, 256/3. ZPVAS člen 8, 8/2. ZD člen 145. ZIZ člen 270.
začasna odredba – začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – razpis naroka – verjetnost – dokazni standard – izvajane dokazov – darilna pogodba – agrarne skupnosti
Glede na navedene specifičnosti postopka za izdajo začasne odredbe sodišče pri odločanju upošteva do trenutka odločanja v spis vložene dokaze, trditve strank o dejstvih in kakšne dokaze sta predlagali za njihovo dokazovanje ter z logičnim sklepanjem oceni, trditve katere od strank so verjetnejše. Dokaze pa v postopku za izdajo začasne odredbe izvaja le, ko glede na okoliščine konkretnega primera ne more presoditi, trditve katere od strank so verjetnejše.
V fazi postopka, ko se presojajo pogoji za izdajo začasne odredbe, ob dokazno podprtih trditvah tožeče stranke in pavšalnih ugovorih tožene stranke, sodišče ni dolžno razpisati naroka in na njem razčiščevati dokazno nepodprtih ugovorov tožene stranke.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076010
OZ člen 184.
plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo – smrt stranke – dediči – aktivna legitimacija dedičev – predmet zapuščine
Pravna prednica tožeče stranke je v tožbi uveljavljala plačilo odškodnine iz naslova nepremoženjske škode. Ker je pravna prednica tožeče stranke po vložitvi tožbe umrla, to pa je bilo pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje, je z njeno smrtjo ugasnila pravica terjati odškodnino za nepremoženjsko škodo. Tožbeni zahtevek pokojne za nepremoženjsko škodo zato ni predmet zapuščine. Ker pravica terjati odškodnino za nepremoženjsko škodo ni prešla na dediče, tožniki kot dediči pokojne, nimajo aktivne legitimacije v tem pravdnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068878
ZD člen 142, 142/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – omejitev odgovornosti dediča – vrednost podedovanega premoženja – uveljavljanje ugovora prenehanja obveznosti v pravdi – zapis pogoja v izreku sodbe
Dedičeva odgovornost ne preneha že z ugotovitvijo, da vrednost zapustnikovih obveznosti presega vrednost podedovanega premoženja. Prav tako njegova obveznost ne preneha že s tem, ko je do določene višine obsojen na plačilo. Odgovornost tožene stranke bo prenehala, ko bo dejansko poplačala upnike do višine podedovanega premoženja. Pri poplačilu ima prednost tisti upnik, ki bo prvi dosegel dejansko plačilo, ne pa tisti, ki prvi doseže obsodilno sodbo za plačilo.
Pravna teorija in tudi sodna praksa napotujeta na zapis pridržka oziroma pogoja, da je dedič (tožena stranka) dolžan izpolniti obveznost le v mejah omejene odgovornosti za dolgove zapustnika, v izrek sodbe, v položaju, ko dedič ugovarja, da njegove odgovornosti ni več, hkrati pa ob zaključku glavne obravnave ni mogoče ugotoviti, koliko je še razpoložljive zapuščine (ker je npr. hkrati v teku več izvršb), ko je torej praktično nemogoče določno razčistiti meje odgovornosti že v pravdnem postopku.
neupravičena obogatitev – predpostavke – povrnitev stroškov za vzdrževanje vodovoda
Glede na ugotovitve, (1) da je tožnica s plačilom stroškov vzdrževanja imela izdatek, ki predstavlja prikrajšanje v njenem premoženju, (2) da je zaradi tega izdatka nastala korist za toženca, tj. možnost uporabe vode iz zajetja Izvir, ki jo je tudi izkoristil, (3) da za ta prehod premoženjske koristi ni obstajala pravna podlaga (tožnica ni bila na drugi podlagi upravičena do povrnitve stroškov) in (4) da tožnica ni privolila v opisano prikrajšanje (tožnica je želela doseči dogovor s tožencem, sprejela je sklep o načinu zaračunavanja stroškov uporabnikom, tožencu je letno izstavljala račune za povrnitev stroškov), je podlaga terjatve, katere plačilo tožnica uveljavlja v tej pravdi, podana.
predhodna odredba – nevarnost za uveljavitev terjatve – slabo poslovanje – kazalniki likvidnosti – likvidnostne težave
Kazalniki likvidnosti ne kažejo, da bi se dolžnik nahajal v likvidnostnih težavah. Kratkoročni koeficient likvidnosti je namreč v letu 2010 znašal 1,98, v letu 2011 pa se je povečal na 2,3, pri čemer velja, da se podjetje nahaja v likvidnostnih težavah, če je vrednost kratkoročnega koeficienta likvidnosti pod 1,5.
S trditvami o nevročitvi oziroma o nepravilni vročitvi sodbe je mogoče utemeljevati predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti (ob analogni uporabi drugega odstavka 42. člena ZIZ), ne pa tudi predloga za obnovo postopka. Razlog je v tem, da zaradi napake pri vročanju ni mogel začeti teči rok za vložitev pravnega sredstva in zato odločba ni mogla postati pravnomočna. Obnova postopka je na drugi strani ustrezno pravno sredstvo za odpravo kršitev pravice do izjave, do katerih je prišlo v postopku pred izdajo končne odločbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021453
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 169, 169/7, 402, 402/3.
zahteva za preiskavo – odškodovanec kot tožilec – kaznivo dejanje goljufije
Izhajajoč iz zakonskega opisa kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 je jasno, da oškodovanec ne more biti prikrajšan še preden je bil spravljen v zmoto oziroma je ta pogoj za njegovo prikrajšanje.
pravočasno navajanje dejstev – prekluzija – upoštevanje prepoznih trditev – pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobrovernost
Trditve, ki niso bile podane na prvem naroku za glavno obravnavo, temveč na kasnejšem naroku, so bile podane prepozno in jih sodišče ne bi smelo upoštevati.
pripadajoče zemljišče – določitev pripadajočega zemljišča – večstanovanjska stavba – enostanovanjska stavba – stavbe, zgrajene pred letom 2003 – upravičena oseba – zemljiškoknjižni lastnik – predlagatelj postopka
Postopek po 30. členu ZVEtL je namenjen prav čim bolj enostavni odpravi neskladij med dejanskim in evidentiranim stanjem, ki so posledica izvajanja predpisov o lastninjenju, ko so se vpisi opravljali v korist vpisanih imetnikov pravice uporabe brez preverjanja dejanskega stanja ob uveljavitvi predpisa (zlasti ZLNDL). Pravica uporabe se je pridobivala ne glede na to, ali je šlo za enostanovanjsko stavbo ali za stavbo z več posameznimi deli, zato tudi sedaj ni razumnega razloga, da lastniki enostanovanjskih stavb, zgrajenih pred 1. 1. 2003, ne bi imeli pravice do poenostavljenega postopka po ZVEtL, kot jo imajo pridobitelji posameznih delov stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003.
Novela ZVEtL-A je razširila krog upravičenih oseb, ki lahko zahtevajo postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča po 30. členu ZVEtL, med drugim tudi na lastnika stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Zakonodajalec je torej dal pravico predlagati postopek za določitev pripadajočega zemljišča izrecno tudi zemljiškoknjižnemu lastniku, (ki npr. postopka za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL ne more predlagati), kar kaže na to, da je želel, da se uporaba poenostavljenega postopka za odpravo neskladij med dejanskim in evidentiranim stanjem po 30. členu ZVEtL omogoči najširšemu možnemu krogu upravičencev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077735
OZ člen 111, 111/5, 120, 120/1, 120/3. ZPP člen 324, 324/3.
splošni pogoji poslovanja – seznanitev s splošnimi pogoji poslovanja – elektronsko poslovanje – opozorilna dolžnost – odločitev o pobotnem ugovoru
Dejstvo, da so splošni pogoji poslovanja tožene stranke objavljeni na njeni spletni strani, ne zadošča za zaključek, da so bili le-ti tožeči stranki znani oziroma bi ji morali biti znani, četudi je tožeča stranka za toženo stranko izvedela preko interneta. Pogodba med pravdnima strankama namreč ni bila sklenjena v okviru elektronskega poslovanja tožene stranke na trgu. Zato se je prvostopenjsko sodišče pravilno ukvarjalo z vprašanjem, ali je tožena stranka opozorila tožečo stranko na splošne pogoje.
Stranka, ki je popolnoma ali deloma izpolnila kasneje razvezano podjemno pogodbo, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala, oziroma pravico do izplačila vrednosti dosežene koristi, ki jo ima nasprotna stranka zaradi (delne) izpolnitve razvezane pogodbe. Slednje pride v poštev predvsem v primerih, ko je izdelana stvar postala sestavina toženčeve nepremičnine in vrnitev v naravi ni mogoča.
nujna pot – določitev nujne poti – dovolitev nujne poti
Pri vsaki ustanovitvi nujne poti si nasproti stojita dva interesa, in sicer na eni strani interes lastnika tiste nepremičnine, ki nima potne povezave z javno cesto, na drugi strani pa interes lastnika tiste nepremičnine, prek katere naj bi nujna pot potekala. Prvemu se z ustanovitvijo nujne poti omogoči redna raba nepremičnine, drugemu pa ustanovljena pot povzroča motnje in omejevanja.