Pomen IOP obrazca je odvisen od konkretnih okoliščin zadeve. Tožeča stranka je med ostalim trdila, da je pred podpisom tožena stranka že izvedla nekaj plačil po spornih računih, da je torej na ta način konkludentno, nato pa še s predložitvijo podpisanega IOP obrazca pripoznala, da ima obveznost do tožeče stranke v vtoževani višini, kar bi res lahko kazalo, da bi lahko imel obrazec pomen pripoznave dolga v smislu 364. člena OZ.
ZPIZ-1 člen 7, 15, 15/2, 25, 33, 33/3, 258. ZMEPIZ člen 49.
lastnost zavarovanca – I. kategorija invalidnosti – samozaposleni
Čeprav je bil tožnik v spornem obdobju vpisan v register kot edini družbenik in direktor družbe in ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ga je toženec neutemeljeno za nazaj vključil v zavarovanje kot družbenika in direktorja na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1. Pri tožniku je ugotovljena I. kategorija invalidnosti od 8. 10. 2009 dalje, zaradi katere za obvezno zavarovanje po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 ni podlage.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0077711
ZPP člen 105a, 105a/3,117, 117/4. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 13, 13/1.
začasna odredba – prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnin – nastanek neznatne škode – ustrezno sredstvo zavarovanja – vrnitev v prejšnje stanje – oprava zamujenega dejanja – predlog za obročno plačilo sodne takse – pravočasnost predloga – domneva umika pritožbe
Začasna odredba ne predstavlja prekomernega sredstva zavarovanja, saj sta bili nepremičnini tožene stranke predhodno že obremenjeni z maksimalno hipoteko, ki daje drugemu upniku prednostno poplačilno pravico.
Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, mora predlagatelj obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje. To dejanje pa bi lahko bilo edino plačilo sodne takse za pritožbo. Predlog za obročno plačilo sodne takse za pritožbo je tožena stranka namreč vložila prepozno, zato to ni tisto dejanje, ki bi lahko ustrezalo pojmu zamujenega dejanja.
Tožbo nedopustnosti izvršbe lahko dolžnik v izvršilnem postopku vloži le iz razlogov, iz katerih je mogoč ugovor zoper sklep o izvršbi in kadar so v zvezi s takim ugovorom sporna dejstva. Kolikor pritožnika očitata sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do ugovorov glede zamudnih obresti, je pritožba neutemeljena, saj ne gre za spor o dejstvih, poleg tega se ti ugovori niti ne nanašajo na samo terjatev, ki je predmet izvršbe, in zato ne morejo biti razlog za nedopustnost izvršbe. Predmet pravde zaradi nedopustnosti izvršbe je v zvezi s tožbenimi navedbami lahko le vprašanje, ali je izvršilni naslov že izvršljiv.
KPND člen 23. ZJU člen 16. OZ člen 3, 88. ZKolP člen 1. ZNOIP člen 1, 13, 13/1, 13/2, 27, 27/1, 27/1-2, 18. ZJF člen 1.
regres za letni dopust – podjetniška kolektivna pogodba
Tožena stranka je javni zavod, ki je v obveznem delu pokojninskega in invalidskega zavarovanja vključen v sistem javnih financ, od ustanovitve dalje pa se financira iz sredstev obveznega zavarovanja in iz drugih javnih virov, zato so omejitve iz ZNOIP, glede načina obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust, veljale tudi zanjo.
Po uveljavitvi ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja o višini regresa za letni dopust tudi za delavce tožene stranke, se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v podjetniški kolektivni pogodbi je, če je sklenjena po uveljavitvi ZNOIP, nična.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Izpodbijana odpoved je nezakonita, saj ni izpolnjen zakonski pogoj za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR. Po tej določbi lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti, tožnica pa je toženo stranko po elektronski pošti obvestila, da je na bolniškem staležu.
KPND člen 23. ZJU člen 16. OZ člen 3, 88. ZKolP člen 1. ZNOIP člen 1, 13, 13/1, 13/2, 27, 27/1, 27/1-2, 18. ZJF člen 1.
regres za letni dopust – podjetniška kolektivna pogodba
Tožena stranka je javni zavod, ki je v obveznem delu pokojninskega in invalidskega zavarovanja vključen v sistem javnih financ, od ustanovitve dalje pa se financira iz sredstev obveznega zavarovanja in iz drugih javnih virov, zato so omejitve iz ZNOIP, glede načina obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust, veljale tudi zanjo.
Po uveljavitvi ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja o višini regresa za letni dopust tudi za delavce tožene stranke, se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v podjetniški kolektivni pogodbi je, če je sklenjena po uveljavitvi ZNOIP, nična.
prodajna pogodba – jamčevanje za napake - stvarna napaka - manjša površina nepremičnine - neupravičena pridobitev - domneva o popolnosti listine – sklepčnost tožbe
Tožeča stranka je kupnino plačala toženi stranki na podlagi veljavne prodajne pogodbe, katere ni izpodbila. Zato vtoževano „vračilo previsoke kupnine“ glede na predmet prodaje ne more prestavljati okoriščenja tožene in prikrajšanja tožeče stranke upoštevajoč, da je bil temelj za izplačilo kupnine podan. V primeru izročitve nepremičnine manjše površine gre za stvarno napako, ki se odraža v obliki manjkajočih lastnosti, katere so bile izrecno dogovorjene. Za uspešno uveljavitev zahtevka na znižanje kupnine in ohranitev pravic pa bi morala tožeča stranka pravočasno ter pravilno obvestiti toženo stranko kot prodajalca o ugotovljenih stvarnih napakah.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 20, 38. ZPIZ-1 člen 36.
sorazmerni del starostne pokojnine – sporazum s Srbijo – ponovna odmera pokojnin
Tožniku je bila v Srbiji priznana pravica do pokojnine na podlagi srbske in slovenske pokojninske dobe, zato je srbski nosilec tožencu v skladu z 38. členom Sporazuma s Srbijo posredoval zahtevek za ponovno odmero pokojnine. Pogojev za priznanje samostojne starostne pokojnine iz 36. člena ZPIZ-1 tožnik ne izpolnjuje, s seštevanjem obeh dob pa je izpolnil pogoje za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. To pravico ima od prvega naslednjega dne po mesecu, v katerem je srbski nosilec zavarovanja začel postopek za ponovno odmero pokojnine, to je od 1. 12. 2010 dalje, ne pa že od leta 1996, kar neutemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
vpogled v drug spis - dokazni predlog - substanciranost dokaznega predloga - povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Tožena stranka ni niti navedla, katero listino naj sodišče prve stopnje v drugem spisu vpogleda in katero (konkretizirano) trditev s tem dokazuje, zato opisanemu standardu obrazloženosti dokaznega predloga ni zadostila.
premoženjska razmerja med zunajzakonskimi partnerji – civilna delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku – skupno premoženje – denarni zahtevek
Dajatveni zahtevek oziroma zahtevki v pravdnem postopku, ki merijo na neposredno civilno delitev skupnega premoženja, ustvarjenega v času trajanja zunajzakonske skupnosti pravdnih strank, so izjema, ki predpostavlja obstoj posebnih okoliščin.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja, kot ga poda delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak samo presodi, ali ima očitana kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti znake katerega kaznivega dejanja.
Ker toženec ni plačal sodnih taks za pritožbo zoper sodbo o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev iz naslova štipendij, se šteje, da je pritožbo umaknil.
Rok za plačilo sodne takse je določen v prvem odstavku 34. člena ZST-1. Gre za prekluzivni zakonski rok, pri katerem procesnega dejanja po poteku roka ni več mogoče opraviti. Prekluzivni učinek zakonskega roka nastopi tudi v primeru, ko stranka procesno dejanje opravi po poteku roka. Plačilo sodne takse za pritožbo je določeno kot procesna predpostavka za začetek pritožbenega postopka, zato se z iztekom prekluzivnega zakonskega roka za plačilo sodne takse po določbi tretjega odstavka 105.a člena ZPP šteje, da je bila pritožba umaknjena.
hipotekarni dolžnik – ugovor tretjega – predlog tretjega za odlog izvršbe – ugovor zoper sklep o izvršbi
Ker je bila hipoteka na polovici nepremičnine, ki je predmet izvršbe, vknjižena v zemljiški knjigi 30.11.2009, pritožnik pa je lastninsko pravico na obremenjeni polovici te nepremičnine pridobil 9.9.2010, ko je bil na podlagi razdružilne pogodbe z dne 28.4.2010 vknjižen kot izključni lastnik te nepremičnine, je s tem pridobil položaj hipotekarnega dolžnika in bi moralo prvostopenjsko sodišče njegov ugovor obravnavati kot ugovor dolžnika in glede na dopustne ugovorne razloge, ki bi pritožniku šli kot dolžniku.
Stranki sta bili ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi dolžni upoštevati zakonske omejitve, ki so veljale v času, ko sta pogodbo sklepali. Navedeno pomeni, da sta bili dolžni upoštevati tudi omejitev glede višine odpravnine, kakor je bila določena v določilu 3. odstavku takrat veljavnega 449. člena ZGD (ta je določal, da če skupščina poslovodjo odpokliče brez utemeljenega razloga, mu je dolžna izplačati odpravnino v višini največ 6-kratne povprečne mesečne plače, ki jo je dosegel v zadnjih 12 mesecih, ko je opravljal funkcijo poslovodje, če je bil mandat poslovodje določen za 4 leta ali dalj). Neupoštevanje te omejitve pomeni delno ničnost pogodbe o zaposlitvi.
S pogodbo o zaposlitvi je bila dogovorjena višja odpravnina, zato je dogovor veljaven le do najvišjega obsega, ki ga zakon še dopušča.
Sama pravica do odpravnine tožniku ne gre na podlagi določbe ZGD-1, ki je veljal v času razrešitve tožnika, in tudi ne na podlagi določbe 3. odstavka 449. člena ZGD, temveč na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Pri tem je tožnik lahko upravičen do odpravnine le v višini, ki upošteva v času sklepanja pogodbe veljavne zakonske omejitve, saj je vse, kar je bilo v pogodbi določeno več, nično.
Pojem nevzdržnosti zakonske zveze je z vidika svobode in dostojanstva posameznika treba razlagati tako, da nikogar proti njegovi volji ni mogoče siliti, naj ostaja v zakonski zvezi. Že samo dejstvo, da eden od zakoncev v zakonski zvezi ne želi več vztrajati, pomeni, da je zakonska zveza zanj nevzdržna.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravočasnost predloga
Obveznost za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje je nastala ob vložitvi tožbe. Ker je tožnica predlog za oprostitev plačila sodnih taks podala po tem, ko je bila s plačilnim nalogom že pozvana na plačilo sodne takse, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je takšen predlog zavrglo.