Pisnost najemne pogodbe glede stanovanjske hiše je določena predvsem zaradi zagotovitve dokaza o sklenitvi pogodbe same in njeni vsebini. To pa nista razloga, zaradi katerega bi morala najemna pogodba ostati nična, čeprav je bila izpolnjena.
Za prenehanje najemne pogodbe ne zadošča obstoj odpovednih razlogov, temveč je potrebna tudi odpoved ali tožba.
Ni sporno, da je tožeča stranka na teh nepremičninah v prihodnosti želela zgraditi bencinski servis, kar je v pogodbi tudi razkrila, vendar pa ta njena želja oziroma namera predstavlja zgolj interes – nagib, ki ga s pogodbo skuša uresničiti. Po določilu 40. člena OZ pa nagibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo na njeno veljavnost, zato tožeča stranka iz teh razlogov pogodbe v že realiziranem delu ne more razvezati.
vojska – prevedba plače – plačilo za dejansko opravljeno delo
Dejansko opravljanje druge formacijske dolžnosti kot tiste, ki je bila podlaga za določitev plače, ne predstavlja temelja za spremembo odločbe o prevedbi plače.
Delavec je upravičen do razlike v plači glede na dejansko delo v primeru, ko je formalno sicer razporejen na eno dolžnost, dejansko pa opravlja delo na drugi dolžnosti.
neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika – odškodninska odgovornost zaradi opustitve vnovčenja bančne garancije za plačilo podizvajalcu – pogodba v korist tretjega - načelo vestnosti in poštenja
Po materialnem pravu tožeča stranka ne more zahtevati od tožene stranke plačila iz kasneje dolgovane vsote, ker te v trenutku zahteve tožena stranka (še) ni dolgovala S. d. d. V zakonu ni dolžnosti naročnika – tožene stranke evidentirati podizvajalčevo zahtevo in jo realizirati po tem, ko v plačilo dospejo poznejše terjatve glavnega izvajalca do naročnika. To pomeni, da tudi če pozneje dospe nova terjatev glavnega izvajalca do naročnika, naročnik ne sme v zvezi s poznejšo oziroma drugo terjatvijo glavnega izvajalca poplačati podizvajalca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059903
ZD člen 59, 61. ZPP člen 181.
oporočna sposobnost – izpodbijanje veljavnosti oporoke – ugotovitvena tožba – pravni interes – trditveno in dokazno breme
Pogoj sposobnosti za razsojanje pomeni, da mora imeti zapustnik za izjavo poslednje volje razum in voljo. Oporočna sposobnost se domneva, tisti, ki trdi nasprotno, pa mora domnevo izpodbiti.
Ob dejstvu, da tožniki niso trdili, da jim obseg zapuščine ni bil znan, svoj pravni interes za ugotovitveno tožbo pa so izkazovali s tem, da (v podrednem zahtevku) taksativno našteti predmeti v zapuščino ne sodijo, ker so jih poleg oporočiteljice od svojih staršev dedovali tudi njihovi starši (zapustničina brata), je pravilen zaključek , da bi v konkretnem primeru morali tožniki vložiti dajatveni zahtevek na izročitev premičnin proti osebam, ki imajo te premičnine v posesti.
KPND člen 23. ZJU člen 16. OZ člen 3, 88. ZKolP člen 1. ZNOIP člen 1, 13, 13/1, 13/2, 27, 27/1, 27/1-2, 18. ZJF člen 1.
regres za letni dopust – podjetniška kolektivna pogodba
Tožena stranka je javni zavod, ki je v obveznem delu pokojninskega in invalidskega zavarovanja vključen v sistem javnih financ, od ustanovitve dalje pa se financira iz sredstev obveznega zavarovanja in iz drugih javnih virov, zato so omejitve iz ZNOIP, glede načina obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust, veljale tudi zanjo.
Po uveljavitvi ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja o višini regresa za letni dopust tudi za delavce tožene stranke, se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v podjetniški kolektivni pogodbi je, če je sklenjena po uveljavitvi ZNOIP, nična.
DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068883
ZZZDR člen 12, 12/1. ZD člen 10. ZPP člen 8, 224.
dedna pravica – zunajzakonska skupnost – dokazna ocena
Življenjska skupnost partnerjev mora biti po vsebini enaka življenjski skupnosti, ki obstaja med zakoncema. Nanjo kažejo predvsem zunanje okoliščine: skupno bivanje, skupno gospodinjstvo ter ekonomska skupnosti. Partnerja morata tudi v očeh okolja veljati za taka življenjska sopotnika, kot sta mož in žena.
Skladno z določbo tretjega odstavka 139. člena ZPP se prvi toženki (pravni osebi) kot subjektu vpisa v sodni register vroča na naslovu, navedenem v registru. Če vročitev ni opravljena na naslovu, navedenem v registru, kot v obravnavanem primeru, ni mogoče šteti, da je prišlo do pravilne vročitve tožbe v odgovor, zato niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.
stvarna pristojnost – izključna pristojnost – vrednost spornega predmeta – obligacijskopravni zahtevek – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
V konkretnem primeru tožeča stranka poleg tožbenega zahtevka na ugotovitev obstoja stvarne služnosti, vlaga tudi zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, kar predstavlja obligacijskopravni zahtevek, za katerega se stvarna pristojnost sodišča določa po vrednosti spornega predmeta. Le ta v konkretnem primeru presega 20.000,00 EUR, zato je podana pristojnost okrožnega sodišča.
ZJU člen 6, 152. ZSPJS člen 20, 20/2. ZZelP-F člen 43.
javni uslužbenec – plača – pogodba o zaposlitvi – premestitev – državni organi
Tožniku je prenehalo delovno razmerje v javni agenciji in je brez prekinitve sklenil delovno razmerje z ministrstvom. V tožnikovem primeru ni šlo za premestitev na drugo delovno mesto v drugem državnem organu in tudi ne za premestitev javnega uslužbenca na drugo delovno mesto, zato tožnik neupravičeno zahteva, da bi mu morala tožena stranka ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi upoštevati količnik za določitev osnovne plače, ki ga je imel pri javni agenciji.
Tožnik v ustreznih prekluzivnih rokih ni sprožil sodnega varstva glede veljavnosti posameznih pogodbenih določil. Glede na navedeno tožena stranka ni ravnala nezakonito, ko mu je obračunavala in izplačevala plačo na podlagi količnika, kot je bil dogovorjen s strani obeh pogodbenih strank v pogodbi o zaposlitvi.
Dolžnik v pritožbi ne izpodbija pravno odločilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in je le-ta tako neobrazložena, zato se je sodišče druge stopnje pri njenem obravnavanju omejilo na preizkus izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti ter ugotovilo, da je ob pritožbeno neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah, sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno zaključilo, da je bila pritožba dolžnika zoper sklep z dne 18.9.2012 prepozna in jo je utemeljeno zavrglo.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravočasnost predloga
Obveznost za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje je nastala ob vložitvi tožbe. Ker je tožnica predlog za oprostitev plačila sodnih taks podala po tem, ko je bila s plačilnim nalogom že pozvana na plačilo sodne takse, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je takšen predlog zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068851
ZPP 151, 151/1, 154, 154/2, 158, 159, 159/1, 286b. OZ člen 921, 1050, 1051, 1051/1.
zavarovalna pogodba – AO+ zavarovanje – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – zlom reber – zlom ključnice – stroški postopka – delno plačilo – delni umik – sodna poravnava
Oškodovanec je v škodnem dogodku utrpel zlom reber in zlom ključnice. Pravična denarna odškodnina za nastalo nepremoženjsko škodo (telesne bolečine in nevšečnosti ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti) znaša 19.5000 EUR.
ZIZ člen 107, 107/4, 111, 112, 114, 115, 120, 120/3.
izvršba na denarno terjatev dolžnika – prenos terjatve v izterjavo – sklep o prenosu – pritožba dolžnikovega dolžnika
Dolžnikovemu dolžniku ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o prenosu terjatve v izterjavo, ki jo ima dolžnik do dolžnikovega dolžnika, saj v tej fazi postopka še ni poseženo v njegove pravice in pravne interese.
tožba zaradi uveljavitve prerekane ločitvene pravice - pravnomočen sklep o preizkusu terjatev – napotitveni sklep - pravni interes ločitvenega upnika – neposestna zastavna pravica
Sodišče prve stopnje, potem ko je samo ugotovilo, da je napotitveni sklep postal pravnomočen, ni imelo več pravice vsebinsko odločati o obstoju pravnega interesa za vložitev tožbe, ker je o tem že bilo pravnomočno odločeno, čeprav dejansko na škodo tožeče stranke, ki je z opustitvijo pritožbe zoper nezakonit napotitveni sklep stečajnega sodišča, nase prevzela breme zatrjevanja in dokazovanja obstoja ločitvene pravice, pridobljene z neposredno izvršljivo notarsko listino in z vpisom v evidenco neposestnih zastavnih pravic.
Če korist nastane na veljavni pravni podlagi, ne gre za neupravičeno obogatitev.
Pravni temelj za pridobitev kupnine je prodajna pogodba, s katero se je toženec zavezal proti plačilu kupnine na kupca prenesti lastninsko pravico. Podlago za prodajo parcele pa predstavlja vknjižena lastninska pravica, ki jo je toženec pridobil ex lege od svojega pravnega prednika na podlagi dedovanja.
obveznost plačila – plačilo za delo – minimalna plača - pogoji za postopen prehod na določeno višino minimalne plače - način prehoda na določeno višino minimalne plače
Uporaba določb ZMinP o postopnem prehodu na z zakonom določeno višino minimalne plače, pri toženi stranki ne pride v poštev, ker za tak prehod ni bil izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 9. člena ZminP, ki določa, da se je delodajalec po tem zakonu v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega zakona dolžan posvetovati in skleniti pisni sporazum s sindikatom pri delodajalcu, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja delovna razmerja, če tega ni, pa s svetom delavcev ali z delavci na zboru delavcev. Tožena stranka o postopnem prehodu na minimalno plačo ni sklenila pisnega sporazuma z delavci na zboru delavcev. Tožena stranka je obstoj takšnega sporazuma sicer zatrjevala in ga celo predložila, vendar toženec ni dokazal, da bi bil sporazum v resnici sklenjen v skladu z ZMinP in ZSDU, saj iz dokaznega postopka izhaja, da se zbor delavcev v resnici sploh ni sestal.
umik pritožbe – plačilo sodne takse – način plačila – pravočasno plačilo sodne takse – uporaba ZST-1 – uporaba ZST – izdaja plačilnega naloga – opomin
ZST je postopek izterjave neplačane takse urejal drugače kot veljavni ZST-1. Med drugim ni predvideval izdaje plačilnega naloga, temveč je sodišče v primeru neplačila sodne takse ob njeni zapadlosti, stranko, ki jo je plačilo bremenilo, na plačilo opozorilo z opominom, v katerem ji je določilo rok, v katerem mora poravnati sodno takso, povečano za takso za opomin.
V primeru plačila sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev, se plačilo šteje za pravočasno, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka iz plačilnega naloga.
gradbena pogodba – teorija realizacije – dogovorjena cena – znižanje plačila zaradi napak – pobotni zahtevek – napake na stopnišču
Tožniku ni uspelo dokazati, da je bila s tožencem dogovorjena cena 11.143.195,00 SIT, tožencu pa ne, da je bila dogovorjena cena 7.000.000,00 SIT. Sodišče je zato uporabilo določilo drugega odstavka 642. člena OZ, po katerem določi sodišče plačilo tako, da ustreza vrednosti del za tak posel. Oceno dejanske vrednosti izvedenih del pa je zaupalo izvedencu gradbene stroke.
Tožena stranka ne more hkrati uveljavljati zahtevka za znižanje plačila zaradi napak in pobotnega zahtevka.