odpravnina – prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom
Tožnik je imel s toženo stranko sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi, v kateri sta pravdni stranki dogovorili, da je delavec upravičen do odpravnine v primeru prenehanja delovnega razmerja s sporazumom. Iz izvedenih dokazov izhaja, da stranki nista sklenili pisnega sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, ampak je tožniku delovno razmerje prenehalo glede na njegov predlog, zato tožniku ne pripada odpravnina na podlagi navedenega dogovora iz individualne pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka ni dokazala, da je tožnica storila v izredni odpovedi očitane kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (da je na delovnem mestu vpričo strank uporabljala telefon za lastne potrebe, da ni izvajala čiščenja lokala med izmeno in po njej, da ni obnavljala zalog v hladilniku in šanku, in da je na delovnem mestu uživala alkoholne pijače), zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Tudi sicer teža tožnici očitanih kršitev, še zlasti upoštevajoč njihovo časovno in tudi siceršnjo neopredeljenost, ni takšna, da bi utemeljevala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
dokaz z zaslišanjem strank – pravica do dokaza – pravica do izjavljanja v postopku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ko sodišče (brez upravičenega razloga) ne zasliši stranke, ki je (primarno) predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev pravice te stranke do (izvedbe predlaganega) dokaza, kot sestavnega dela pravice do izjavljanja v postopku in zato za absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika – odškodninska odgovornost zaradi opustitve vnovčenja bančne garancije za plačilo podizvajalcu – pogodba v korist tretjega - načelo vestnosti in poštenja
Po materialnem pravu tožeča stranka ne more zahtevati od tožene stranke plačila iz kasneje dolgovane vsote, ker te v trenutku zahteve tožena stranka (še) ni dolgovala S. d. d. V zakonu ni dolžnosti naročnika – tožene stranke evidentirati podizvajalčevo zahtevo in jo realizirati po tem, ko v plačilo dospejo poznejše terjatve glavnega izvajalca do naročnika. To pomeni, da tudi če pozneje dospe nova terjatev glavnega izvajalca do naročnika, naročnik ne sme v zvezi s poznejšo oziroma drugo terjatvijo glavnega izvajalca poplačati podizvajalca.
neupravičena obogatitev - pogodba o naročilu - pogodba o posredovanju potovanja - odgovornost ladjarja in turistične agencije - odgovornost za neuspelo potovanje
Pravdni stranki nista nastopali v vlogi prodajalca oziroma kupca križarjenja. Med njima pa ni bila sklenjena niti pogodba o posredovanju potovanja. Takšna opredelitev je napačna zato, ker ne gre za razmerje med turistično agencijo in potnikom (temveč za dve turistični agenciji). Določba, po kateri agencija potniku odgovarja za izpolnitev oseb, ki izvršujejo s potovanjem povezane storitve, v obravnavanem primeru zato ne pride v pošev.
ZFPPIPP člen 34, 34/4, 34/4-2, 272, 272/1, 272/1-2, 278, 278/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni element – subjektivni element – zamude pri plačilih
Zgolj dejstvo, da je tožena stranka plačevala v primeru zamude tudi zamudne obresti za čas zamude, ne zadošča še za oceno, da je na podlagi te okoliščine tožena stranka imela zadosten razlog za sklepanje, da se je stanje plačilne nesposobnosti uspešno saniralo.
odškodnina zaradi žalitve časti ali širjenje neresničnih trditev – protipravno ravnanje – glasovanje za sklep – odgovornost člana organa pravne osebe – odgovornost člana nadzornega sveta zaradi sprejetja sklepa nadzornega sveta
Poseg v osebnostne pravice naj bi predstavljalo (interno) glasovanje za sklep oziroma vsebina tega sklepa, pri čemer niti glasovanje za sklep niti konkretni sklep sam – vsebinsko, ne pomeni negativne vrednostne ocene o tožnikovem delu.
Tožnik kot direktor javnega podjetja je po položaju sodil v krog t. i. relativno javnih oseb. Človek, ki se odloči za javno funkcijo/nastopanje, vzbuja večji interes javnosti, zato mora to vzeti v zakup, teža te okoliščine pa je odvisna tudi od tega, za kakšno stopnjo javne funkcije gre. Večina primerov iz (ustavno) sodne prakse se sicer nanaša na tehtanje pravice posameznika in pravice javnosti do obveščenosti, pri čemer so kršitve v teh primerih večinoma storjene s tiskom, a tam zavzeta materialnopravna stališča veljajo še toliko bolj za to zadevo, ko naj bi poseg v osebnostne pravice predstavljalo (interno) glasovanje za sklep oziroma vsebina tega sklepa, pri prvem tožencu pa še posredovanje vsebine tega sklepa medijem.
Član organa pravne osebe za razliko od delavca pravne osebe ne more osebno odgovarjati. Če ima oškodovanec pri škodi, ki jo povzroči delavec pravne osebe, v primeru, da je ta ravnal namerno ali iz hude malomarnosti, možnost, da odškodnino terja tudi neposredno od njega, pa v primeru, da gre za škodo, ki jo je povzročil član organa te pravne osebe, oškodovanec te možnosti nima.
Glede na to, da je dedič tisti, ki je živ ob uvedbi dedovanja, za presojo, ali je hči denacionalizacijske upravičenke dedinja po njej tudi glede denacionaliziranega premoženja, ni odločilno, ali je bila živa ob pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, ampak ali je bila živa ob pravnomočnosti prvega sklepa o dedovanju. Če dedič ni več živ ob pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, dedujejo to premoženje njegovi dediči.
Pisnost najemne pogodbe glede stanovanjske hiše je določena predvsem zaradi zagotovitve dokaza o sklenitvi pogodbe same in njeni vsebini. To pa nista razloga, zaradi katerega bi morala najemna pogodba ostati nična, čeprav je bila izpolnjena.
Za prenehanje najemne pogodbe ne zadošča obstoj odpovednih razlogov, temveč je potrebna tudi odpoved ali tožba.
KPND člen 23. ZJU člen 16. OZ člen 3, 88. ZKolP člen 1. ZNOIP člen 1, 13, 13/1, 13/2, 27, 27/1, 27/1-2, 18. ZJF člen 1.
regres za letni dopust – podjetniška kolektivna pogodba
Tožena stranka je javni zavod, ki je v obveznem delu pokojninskega in invalidskega zavarovanja vključen v sistem javnih financ, od ustanovitve dalje pa se financira iz sredstev obveznega zavarovanja in iz drugih javnih virov, zato so omejitve iz ZNOIP, glede načina obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust, veljale tudi zanjo.
Po uveljavitvi ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja o višini regresa za letni dopust tudi za delavce tožene stranke, se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v podjetniški kolektivni pogodbi je, če je sklenjena po uveljavitvi ZNOIP, nična.
DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068883
ZZZDR člen 12, 12/1. ZD člen 10. ZPP člen 8, 224.
dedna pravica – zunajzakonska skupnost – dokazna ocena
Življenjska skupnost partnerjev mora biti po vsebini enaka življenjski skupnosti, ki obstaja med zakoncema. Nanjo kažejo predvsem zunanje okoliščine: skupno bivanje, skupno gospodinjstvo ter ekonomska skupnosti. Partnerja morata tudi v očeh okolja veljati za taka življenjska sopotnika, kot sta mož in žena.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Pogodba o zaposlitvi za določen čas je bila sklenjena zaradi poskusnega dela, kar ni zakonit razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, zato je treba tožničinemu zahtevku za transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas ugoditi.
Pritrditi je tožeči stranki, da pravna posledica umika tožbe iz prvega odstavka 158. člena ZPP ne nastopi le v primeru, ko tožeča stranka izrecno sama umakne tožbo, kot je to zmotno razlogovalo sodišče prve stopnje, vendar tudi v primeru, kadar se tožba po samem zakonu šteje za umaknjeno, kot to določa npr. tretji odstavek 105.a člena ZPP, ki je bil uporabljen v obravnavanem primeru.
umik pritožbe – plačilo sodne takse – način plačila – pravočasno plačilo sodne takse – uporaba ZST-1 – uporaba ZST – izdaja plačilnega naloga – opomin
ZST je postopek izterjave neplačane takse urejal drugače kot veljavni ZST-1. Med drugim ni predvideval izdaje plačilnega naloga, temveč je sodišče v primeru neplačila sodne takse ob njeni zapadlosti, stranko, ki jo je plačilo bremenilo, na plačilo opozorilo z opominom, v katerem ji je določilo rok, v katerem mora poravnati sodno takso, povečano za takso za opomin.
V primeru plačila sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev, se plačilo šteje za pravočasno, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka iz plačilnega naloga.
obveznost plačila – plačilo za delo – minimalna plača - pogoji za postopen prehod na določeno višino minimalne plače - način prehoda na določeno višino minimalne plače
Uporaba določb ZMinP o postopnem prehodu na z zakonom določeno višino minimalne plače, pri toženi stranki ne pride v poštev, ker za tak prehod ni bil izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 9. člena ZminP, ki določa, da se je delodajalec po tem zakonu v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega zakona dolžan posvetovati in skleniti pisni sporazum s sindikatom pri delodajalcu, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja delovna razmerja, če tega ni, pa s svetom delavcev ali z delavci na zboru delavcev. Tožena stranka o postopnem prehodu na minimalno plačo ni sklenila pisnega sporazuma z delavci na zboru delavcev. Tožena stranka je obstoj takšnega sporazuma sicer zatrjevala in ga celo predložila, vendar toženec ni dokazal, da bi bil sporazum v resnici sklenjen v skladu z ZMinP in ZSDU, saj iz dokaznega postopka izhaja, da se zbor delavcev v resnici sploh ni sestal.
gradbena pogodba – teorija realizacije – dogovorjena cena – znižanje plačila zaradi napak – pobotni zahtevek – napake na stopnišču
Tožniku ni uspelo dokazati, da je bila s tožencem dogovorjena cena 11.143.195,00 SIT, tožencu pa ne, da je bila dogovorjena cena 7.000.000,00 SIT. Sodišče je zato uporabilo določilo drugega odstavka 642. člena OZ, po katerem določi sodišče plačilo tako, da ustreza vrednosti del za tak posel. Oceno dejanske vrednosti izvedenih del pa je zaupalo izvedencu gradbene stroke.
Tožena stranka ne more hkrati uveljavljati zahtevka za znižanje plačila zaradi napak in pobotnega zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068851
ZPP 151, 151/1, 154, 154/2, 158, 159, 159/1, 286b. OZ člen 921, 1050, 1051, 1051/1.
zavarovalna pogodba – AO+ zavarovanje – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – zlom reber – zlom ključnice – stroški postopka – delno plačilo – delni umik – sodna poravnava
Oškodovanec je v škodnem dogodku utrpel zlom reber in zlom ključnice. Pravična denarna odškodnina za nastalo nepremoženjsko škodo (telesne bolečine in nevšečnosti ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti) znaša 19.5000 EUR.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074532
ZIZ člen 272. ZOR člen 1083.
začasna odredba – bančna garancija na prvi poziv – zloraba bančne garancije – izpolnitev garancijskih pogojev – vpliv postopka prisilne poravnave na unovčitev bančne garancije
Pri bančnih garancijah „brez ugovora“ oziroma „na prvi poziv“ banka prevzame samostojno zavezo, da pod pogoji, določenimi v garanciji, upravičencu izplača dogovorjeni znesek. Pri tem proti upravičencu ne more uveljavljati ugovorov, ki bi jih naročitelj kot dolžnik lahko uveljavljal proti njemu iz zavarovane obveznosti. Prepoved izplačila po takšni garanciji je utemeljena le v primerih, ki kažejo na zvijačno ravnanje upravičenca ob zahtevi za unovčitev bančne garancije.
Banka je dolžna izpolniti obveznost iz bančne garancije, četudi je upravičenec garancije terjatev, ki je zavarovana z bančno garancijo, prijavil v postopku prisilne poravnave nad naročnikom, in mu je bila priznana. Banka je pri izpolnjevanju garancijske obveznosti upravičencu garancije vezana le na garancijske pogoje. Stališče pritožnika, da pogodbena kazen lahko zapade v plačilo le pod pogoji prisilne poravnave, je zato zmotno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - postopek pred odpovedjo s strani delodajalca
Pri interpretaciji določbe 83. člena ZDR o postopku pred odpovedjo s strani delodajalca, je potrebno upoštevati, da ne gre za formaliziran postopek, še toliko bolj pa to velja za fazo seznanitve delodajalca s kršitvijo. Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da naslov 83. člen ZDR „postopek pred odpovedjo s strani delodajalca“ ne pomeni, da bi moral delodajalec izvajati kakšen postopek s formalnimi odločitvami ter z vsemi procesnimi zagotovili in roki. Izpovedbe prič o poteku sestanka zato ni mogoče šteti za nedovoljen dokaz.
STEČAJNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074529
ZFPPIPP člen 34, 34/3, 34/4, 362. OZ člen 86, 86/1, 87, 193. ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2.
preusmeritev poslovanja ali finančnih tokov na drugo osebo - sporazum o izvrševanju plačil preko transakcijskega tekočega računa tožene stranke - plačilo provizije - ničen pravni posel - vrnitveni zahtevek - pobotni ugovor - priznana terjatev - učinek pravnomočnosti
Ker je bilo tožeči stranki prepovedano skleniti Sporazum o izvrševanju plačil preko transakcijskega tekočega računa tožene stranke, zakon pa tako dejanje s posebno ureditvijo o zapovedani prepovedi ravnanja izvzame iz dejanj, ki so izpodbojna, pomeni, da je sporazum, s katerim je bila prepoved kršena, ničen.
Terjatev, ki je v stečajnem postopku dokončno priznana, je ugotovljena in je na njeni podlagi upnik upravičen do plačila po pravilih, ki jih določa poseben zakon. Po tem, ko je terjatev ugotovljena v stečajnem postopku, zaradi učinkov doseženih v stečajnem postopku, upnik v pravdi nima pravice zahtevati, da se ista terjatev še enkrat ugotovi v pravdnem postopku (učinek res iudikata).