obveznost plačila – plačilo za delo – minimalna plača - pogoji za postopen prehod na določeno višino minimalne plače - način prehoda na določeno višino minimalne plače
Uporaba določb ZMinP o postopnem prehodu na z zakonom določeno višino minimalne plače, pri toženi stranki ne pride v poštev, ker za tak prehod ni bil izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 9. člena ZminP, ki določa, da se je delodajalec po tem zakonu v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega zakona dolžan posvetovati in skleniti pisni sporazum s sindikatom pri delodajalcu, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja delovna razmerja, če tega ni, pa s svetom delavcev ali z delavci na zboru delavcev. Tožena stranka o postopnem prehodu na minimalno plačo ni sklenila pisnega sporazuma z delavci na zboru delavcev. Tožena stranka je obstoj takšnega sporazuma sicer zatrjevala in ga celo predložila, vendar toženec ni dokazal, da bi bil sporazum v resnici sklenjen v skladu z ZMinP in ZSDU, saj iz dokaznega postopka izhaja, da se zbor delavcev v resnici sploh ni sestal.
gradbena pogodba – teorija realizacije – dogovorjena cena – znižanje plačila zaradi napak – pobotni zahtevek – napake na stopnišču
Tožniku ni uspelo dokazati, da je bila s tožencem dogovorjena cena 11.143.195,00 SIT, tožencu pa ne, da je bila dogovorjena cena 7.000.000,00 SIT. Sodišče je zato uporabilo določilo drugega odstavka 642. člena OZ, po katerem določi sodišče plačilo tako, da ustreza vrednosti del za tak posel. Oceno dejanske vrednosti izvedenih del pa je zaupalo izvedencu gradbene stroke.
Tožena stranka ne more hkrati uveljavljati zahtevka za znižanje plačila zaradi napak in pobotnega zahtevka.
Ker tožena stranka ni izkazala obstoja očitnega nesorazmerja vzajemnih obveznosti med dajatvami strank, ki je objektivni pogoj za oderuštvo, se sodišču tudi z ugotavljanjem subjektivnega pogoja ni bilo treba ukvarjati.
Dolžnik v pritožbi ne izpodbija pravno odločilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in je le-ta tako neobrazložena, zato se je sodišče druge stopnje pri njenem obravnavanju omejilo na preizkus izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti ter ugotovilo, da je ob pritožbeno neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah, sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno zaključilo, da je bila pritožba dolžnika zoper sklep z dne 18.9.2012 prepozna in jo je utemeljeno zavrglo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074532
ZIZ člen 272. ZOR člen 1083.
začasna odredba – bančna garancija na prvi poziv – zloraba bančne garancije – izpolnitev garancijskih pogojev – vpliv postopka prisilne poravnave na unovčitev bančne garancije
Pri bančnih garancijah „brez ugovora“ oziroma „na prvi poziv“ banka prevzame samostojno zavezo, da pod pogoji, določenimi v garanciji, upravičencu izplača dogovorjeni znesek. Pri tem proti upravičencu ne more uveljavljati ugovorov, ki bi jih naročitelj kot dolžnik lahko uveljavljal proti njemu iz zavarovane obveznosti. Prepoved izplačila po takšni garanciji je utemeljena le v primerih, ki kažejo na zvijačno ravnanje upravičenca ob zahtevi za unovčitev bančne garancije.
Banka je dolžna izpolniti obveznost iz bančne garancije, četudi je upravičenec garancije terjatev, ki je zavarovana z bančno garancijo, prijavil v postopku prisilne poravnave nad naročnikom, in mu je bila priznana. Banka je pri izpolnjevanju garancijske obveznosti upravičencu garancije vezana le na garancijske pogoje. Stališče pritožnika, da pogodbena kazen lahko zapade v plačilo le pod pogoji prisilne poravnave, je zato zmotno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - postopek pred odpovedjo s strani delodajalca
Pri interpretaciji določbe 83. člena ZDR o postopku pred odpovedjo s strani delodajalca, je potrebno upoštevati, da ne gre za formaliziran postopek, še toliko bolj pa to velja za fazo seznanitve delodajalca s kršitvijo. Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da naslov 83. člen ZDR „postopek pred odpovedjo s strani delodajalca“ ne pomeni, da bi moral delodajalec izvajati kakšen postopek s formalnimi odločitvami ter z vsemi procesnimi zagotovili in roki. Izpovedbe prič o poteku sestanka zato ni mogoče šteti za nedovoljen dokaz.
STEČAJNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074529
ZFPPIPP člen 34, 34/3, 34/4, 362. OZ člen 86, 86/1, 87, 193. ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2.
preusmeritev poslovanja ali finančnih tokov na drugo osebo - sporazum o izvrševanju plačil preko transakcijskega tekočega računa tožene stranke - plačilo provizije - ničen pravni posel - vrnitveni zahtevek - pobotni ugovor - priznana terjatev - učinek pravnomočnosti
Ker je bilo tožeči stranki prepovedano skleniti Sporazum o izvrševanju plačil preko transakcijskega tekočega računa tožene stranke, zakon pa tako dejanje s posebno ureditvijo o zapovedani prepovedi ravnanja izvzame iz dejanj, ki so izpodbojna, pomeni, da je sporazum, s katerim je bila prepoved kršena, ničen.
Terjatev, ki je v stečajnem postopku dokončno priznana, je ugotovljena in je na njeni podlagi upnik upravičen do plačila po pravilih, ki jih določa poseben zakon. Po tem, ko je terjatev ugotovljena v stečajnem postopku, zaradi učinkov doseženih v stečajnem postopku, upnik v pravdi nima pravice zahtevati, da se ista terjatev še enkrat ugotovi v pravdnem postopku (učinek res iudikata).
ZIZ člen 35, 35/2, 35/3, 166, 166/1, 166/2. ZPP člen 25.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – več sredstev izvršbe – izvršba na nepremičnine – nepremičnine z območja različnih sodišč – navezne okoliščine
V primeru, da nepremičnine ležijo na območju različnih sodišč, je za dovolitev izvršbe krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu.
- da obstoja podlaga za denacionalizacijo obravnavane nepremičnine v smislu člena 5 ZDen,
- da je obravnavano zemljišče sedaj pozidano zemljišče in to del javne ceste – avtoceste Maribor – Lenart,
- da je bila avtocesta zgrajena na osnovi veljavnega gradbenega dovoljenja, ki je ostalo v veljavi kljub ugotovljeni ničnosti Pogodbe o izročitvi ter ureditvi medsebojnih odškodninskih razmerij glede parc. št. ... k.o. Dragučova, sklenjene med D. d.d. in sklad S.K. z dne 12. 9. 2005, ker je to omogočal odprt denacionalizacijski postopek v skladu s členom 13 tedaj veljavnega ZUDVGA.
V skladu z izkristalizirano sodno prakso je v postopku denacionalizacije glede načina te upoštevno stanje podržavljene nepremičnine v času vračanja (na primer sodbaVrhovnega sodišča RS X Ips 683/2008). Ker je obravnavana nepremičnina sedaj del avtoceste, tedaj javne ceste, predstavlja javno dobro in je izven pravnega prometa, zato gre očitno za dejansko navezno okoliščino, ki nedvomno upravičuje uporabo zakonske ovire za vrnitev denacionaliziranega premoženja v naravi na osnovi 3. točke prvega odstavka člena 19 ZDen. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je za postopek denacionalizacije upoštevna specialna zakonska ureditev po ZDen, ki je ni mogoče spregledati, s sklicevanjem na določbo člena 13 ZUDVGA. Če bi obveljala razlaga te določbe, kot jo ponuja pritožnica in bi omogočala „začasno“ vrnitev nepremičnine prejšnjemu lastniku, s katerim bi nato moral D. d.d. kot investitor pri izgradnji avtoceste izvesti postopek razlastitve, bi dejansko to povsem izničilo možnost učinkovanja obvezujoče norme iz 3. točke prvega odstavka člena 19 ZDen. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da bi kakršnakoli začasna vrnitev nepremičnine prejšnjemu lastniku v bistvu temu omogočala, da posega v javni promet po avtocesti, kar pa je v nasprotju s pomenom nepremičnine, ki predstavlja javno dobro.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – razlogi sodbe – materialno procesno vodstvo
Med tožbenim zahtevkom in tožbenimi trditvami ni bilo neskladja, saj je bil cilj pravde s trditvami jasno zastavljen in ne drži, da je sodišče storilo bistveno postopkovno kršitev, ker ni postopalo po 285. členu ZPP. V primeru, da bi po njem postopalo, bi moral tožnik zahtevek spremeniti in ne zgolj dopolniti svojih navedb, kar pa je smisel materialnega procesnega vodstva. V pritožbi očitana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana.
Tožbeni zahtevek, da je tožnik izključni lastnik stanovanja, ne vsebuje tudi tožbenega zahtevka, da je lastnik tega stanovanja do večjega deleža. Sodna praksa je povsem poenotena, da mora biti zahtevek za morebitno uveljavljanje večjega deleža konkretiziran – tožnik bi moral zatrjevati velikost uveljavljenega deleža, česar pa ni storil.
zahteva za sodno varstvo – umik zahteve za sodno varstvo – domneva umika – odločanjesodišča – dopolnitev dokaznega postopka – redni sodni postopek – zaslišanje obdolženca – opravičilo izostanka – navzočnost zagovornika
Zgolj dejstvo sporočenega opravičila za izostanek ne zadošča, tako da storilec zgolj na podlagi opravičila, ki ga je na naroku podal zagovornik, ni mogel utemeljeno pričakovati, da bo sodišče zaslišanje res prestavilo.
Zagovornik v postopku o prekršku ni zastopnik obdolženca, ki bi lahko namesto njega podal zagovor, tako da navzočnost zagovornika ne zadošča.
ZP-1 ne določa, da sodišče po ponovljenem ali dopolnjenem dokaznem postopku po pravilih rednega sodnega postopka ne more več ravnati po 3. odstavku 61. člena ZP-1.
SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0076492
ZST-1 člen 2, 2-3, 2-9, 8, 34a, 34a/3. ZIZ člen 29b, 29b/1, 239. ZOdvT tarifna številka 4031, 30010.
sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju - višina takse za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog
V postopku pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju se taksa odmeri po tarifni številki 30010 ZST-1 v višini 33,00 EUR.
izvršba na nepremičnine - tožba upnika za vpis lastninske pravice na dolžnika - zahtevek na izstavitev listine - nujno sosporništvo - nesklepčna tožba
Skladno s petim odstavkom 168. člena ZIZ lahko upnik, ki nima niti listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Tožeča stranka je glede na navedeno določbo postavila nesklepčen tožbeni zahtevek, saj bi na njeni podlagi lahko zahtevala le vpis lastninske pravice na dolžnico, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, ne pa naložitev obveznosti zemljiškoknjižni lastnici, da izstavi za vpis ustrezno listino oziroma ugotovitev dolžničine lastninske pravice.
Tožeča stranka bi morala tožiti dolžnico (osebo, na katero zahteva vpis lastninske pravice) in zemljiškoknjižno lastnico, saj gre za nujna in enotna sospornika. Ker lastninska pravica, ki jo ima nekdo na nepremičnini, preneha, če na njej pridobi lastninsko pravico kdo drug, je mogoče pravdo, v kateri se zahteva vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika, rešiti le na enak način za osebo, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik nepremičnine (zemljiškoknjižni lastnik), in za osebo, na katero se zahteva vpis lastninske pravice.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni element izpodbojnosti - subjektivni element izpodbojnosti - zamude pri plačilih - običajen rok izpolnitve - neenako obravnavanje upnikov - nujni posli
Zamude so bile tako različne (v letu 2007 od dva dni do 144 dni, v letu 2008 od predčasnih plačil do 105 dni, v letu 2009 pa od 41 do 165 dni), da ni mogoče trditi, da se je izoblikoval kak običajen rok izpolnitve. S povprečnimi roki izpolnitve si v takih primerih sploh ne da pomagati. Tako različni roki torej ne morejo predstavljati običajnega roka izpolnitve v smislu 2. odstavka 272 člena ZFPPIPP.
Domneve, ki jih 3. odstavek 272. člena ZFPPIPP določa v zvezi z obstojem subjektivnega elementa izpodbojnosti, so določene v korist stečajnega dolžnika, upnik, ki je prejel izpolnitev, pa lahko te domneve izpodbija.
Neenako obravnavanje upnikov predstavlja že to, da poplačuješ zgolj nekatere navadne upnike, ne pa vseh vsaj sorazmerno – če se že karkoli poplačuje, je treba sorazmerno poplačevati vse upnike, ki so v enakem položaju. Dejstvo, da naj bi šlo pri dobavah tožene stranke za tekoče dobave, potrebne za redno poslovanje družbe, tega ne spremeni – tudi v takih primerih je treba enako obravnavati upnike, ki so v enakem položaju. Zato so lahko izpodbojni tudi t.i. nujni posli in tožena stranka nima prav, ko trdi, da taka dejanja že sama po sebi niso izpodbojna.
ZFPPIPP člen 282, 282/2, 382, 382/1, 383a. ZPP člen 274, 274/1.
osebni stečaj – predlog za začetek postopka osebnega stečaja – namen osebnega stečaja – pravni interes za sodni postopek – brezplačna pravna pomoč – predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vračilo predujma
Namen izvedbe postopka osebnega stečaja je oprava generalne izvršbe zoper premoženje dolžnika zato, da bi vsi upniki iz njega prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih, torej v koncentraciji postopka poplačila dolžnikovih upnikov, po drugi strani pa razbremenitev dolžnika iz primeža prezadolženosti z odpustom obveznosti, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji.
Pravni interes po sodni intervenciji oziroma sodnem posegu v določeno pravno razmerje je izkazan tudi v primeru, če bi s sodno intervencijo predlagatelj začetka postopka lahko dosegel drugačen pravni položaj od obstoječega, kar pa bi mu lahko prinesle pravne posledice odpusta obveznosti. Ker pa predloga za odpust obveznosti dolžnik ni vložil pravočasno, je razpravljanje o njem v tem postopku brezpredmetno.
Iz sklepa Bpp 403/2012 je razvidno, da bo predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka nakazan na račun Okrožnega sodišča v Kranju po izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka nad prosilcem. Ker do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom ni prišlo, je sklep o vrnitvi predujma v proračun brezpredmeten.
Zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, saj med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice. Prav tako ne gre za enega od primerov, za katere ZPP v 482. - 484. členih ZPP določa uporabo pravil o postopku v gospodarskih sporih.
uklonilni zapor – postopek določitve uklonilnega zapora – nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – namen določitve uklonilnega zapora – osebne okoliščine na strani storilca – prisilna izterjava globe
Uklonilni zapor ni predviden kot ena od sankcij, ki se sme izreči storilcu za storjeni prekršek, temveč le kot mehanizem, ki naj storilca prekrška prisili k plačilu izrečene globe. V nasprotju z izrekanjem globe, ki ni pogojeno z možnostjo plačila, je uklonilni zapor vezan na plačilno sposobnost storilca prekrška, to je na njegovo zmožnost plačila globe. O vplivanju na voljo storilca, da globo prostovoljno plača (kar je namen tega instituta), ni mogoče govoriti, če storilec kljub svoji želji, da globo plača, tega zaradi premoženjskih razmer ne more storiti.
stečajna masa - sklep o soglasju za oddajo v najem - upravljanje stečajne mase - družbena lastnina - izločitveni upnik - pravočasnost prijave izločitvene pravice
Pritožniku izločitvena pravica še ni prenehala, zato je z njeno prijavo pridobil status upnika, ki je tudi legitimiran za vložitev pritožbe.
Parceli še nista olastninjeni oziroma to vsaj ni vpisano v zemljiško knjigo. V tej fazi stečajnega postopka, ko se odloča o soglasju za najem, pa ni pomembno, ali sta bili parceli kot družbeni kapital vključeni v otvoritveno bilanco, pripravljeno ob lastninskem preoblikovanju stečajnega dolžnika, pri čemer bi le v takem primeru stečajni dolžnik lahko olastninil to družbeno premoženje in bi zato to premoženje sodilo v stečajno maso.
Morebitnega dejstva, da nepremičnina morda ne spada v stečajno maso oziroma da upravitelj ne more razpolagati s premoženjem, tako da bi ga oddal v najem, tudi sklep sodišča o soglasju za oddajo v najem ne more spremeniti.
tožbene navedbe – pritožba v izvršilnem postopku – nadaljevanje izvršilnega postopka v pravdi – spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – dokazno breme
Pritožba v izvršilnem postopku ne predstavlja ustreznega odgovora na ugovor, na vložitev katerega je bila tožeča stranka pozvana v pravdnem postopku in pritožbenih navedb, s katerimi je izpodbijala odločitev sodišča prve stopnje o odstopu zadeve v pravdo, ni mogoče šteti kot tožbenih navedb v pravdnem postopku, zato jih sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni bilo dolžno obravnavati.