razmerja med starši in otroci – ugotavljanje očetovstva – tožba na ugotovitev očetovstva – izogibanje izvedbi dokaza – testiranje DNK - določitev preživnine – trditveno in dokazno breme
Če sodišče dokaza ne more izvesti, mora pač odločiti ob upoštevanju ostalih dokazov. Pri tem mora presoditi, kakšen pomen ima okoliščina, da je toženec onemogočil izvedbo dokaza, ki bi zanesljivo lahko potrdil resničnost oziroma neresničnost trditve tožnice. Sodišče prve stopnje je navedeno okoliščino pravilno štelo v prid resničnosti tožbenih trditev tožnice in ob njeni in materini izpovedi pravilno odločilo, da je toženec njen oče.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071497
ZPP člen 14. OZ člen 147, 148. Pravilnik o policijskih pooblastilih člen 5, 108, 109, 116, 118.
odškodninska odgovornost države – škoda, ki jo povzročijo policisti - uporaba prisilnih sredstev policistov – prekoračitev pooblastil – nedopustno ravnanje policistov – identično dejansko stanje
Tožnikovega obnašanja ni mogoče šteti kot pasivno upiranje. Tožnik se je aktivno upiral, saj je policista odrival in ga poskušal udariti tako, da je zamahoval proti njemu, medtem ko je pomembna okoliščina, da je takrat prijatelj tožnika prišel policistu za hrbet in ga pričel daviti. V takšnih okoliščinah in ob ugotovitvi sodišča, da se je tožnik policistu aktivno upiral do podrtja na tla, ni podlage za očitek o prekoračitvi pooblastil, ker je policist tožnika udaril v predel obraza in v ledveni del hrbta.
poslovna odškodninska odgovornost – razbremenitev odškodninske odgovornosti – obveznost za prevzem delavca na delovno mesto – dolžnost obveščanja – ustreznost delovnega mesta – mnenje invalidske komisije
Glede na to, da je bil delavec invalid III. kategorije, mu je bilo potrebno najti primerno delavno mesto, o njegovi ustreznosti pa mnenje podaja invalidska komisija kot izvedenski organ. Ker je tožena stranka takšno mnenje dobila šele 20. 2. 2009, je delavca utemeljeno zaposlila šele 23. 2. 2009, zato ne more odgovarjati za škodo, ki je nastala tožeči stranki z izplačilom plač in prispevkov za meseca januar in februar 2009.
izvršiteljev obračun terjatve – zahteva za sodno odločanje o obračunu terjatve
Iz zapisnika o prevzemu vozila, dokumentacije in opreme z dne 3.2.2011 izhaja zgolj dejstvo, da je dne 3.2.2011 dolžniku bilo s strani upnikovega pooblaščenca zaseženo osebno vozilo, ki je bilo predmet leasinga. Zapisnik pa ne dokazuje pritožnikovih pavšalnih trditev, da je to vozilo upnik prodal za 18.000,00 EUR in se iz tega zneska v celoti poplačal. Zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo le tista plačila in v tistih zneskih, kot izhajajo iz spisovnega gradiva.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda materialnega roka - zamuda roka za plačilo sodne takse za pritožbo
Stranka lahko vrnitev v prejšnje stanje po določbi 116. člena ZPP predlaga, kadar zamudi procesni rok. Ta institut pa ne pride v poštev, če stranka zamudi materialni rok, kar je po svoji pravni naravi rok za plačilo sodne takse.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123a, 123a/1, 269. ZPP člen 81, 81/5, 207, 207/1, 208, 208/1, 208/4. ZEPEP člen 2, 2-6, 2-18, 2-19, 5, 5/1, 28, 39-36.
vlaganje vlog v elektronski obliki – prenehanje prvotnega dolžnika – univerzalno pravno nasledstvo – pravni naslednik insolventnega dolžnika – posledice prekinitve postopka – naknadno nepopoln predlog za začetek stečajnega postopka – očitno nasprotje med točkami izreka
Zaradi okoliščin, ki so nastale na strani dolžnika po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, je upniku treba omogočiti, da temu prilagodi svoje navedbe ali pa umakne predlog, v kolikor meni, da pravni naslednik ni insolventen.
Sodišče prve stopnje bi moralo upnika vsaj ob vročitvi sklepa o nadaljevanju postopka pozvati k dopolnitvi predloga, ne pa da je hkrati predlog že tudi zavrglo.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105/a/2, 105a/3. ZST-1 člen 39. ZST člen 4, 4/2, 4/2-1, 26.
opominske takse – odgovor na pritožbo – procesna predpostavka za odgovor na tožbo - uporaba ZST
Med vlogami iz prvega odstavka 105.a člena ZPP ni odgovora na pritožbo. To pomeni, da plačilo sodne takse za njegovo meritorno obravnavanje ni procesna predpostavka, ki bi ob neplačilu sodne takse imela za posledico presumpcijo umika odgovora na pritožbo. Kljub neplačilu sodne takse za tako vlogo se le-ta meritorno obravnava, sodna taksa pa prisilno izterja.
Sodišče mora pri odločanju o oprostitvi (pa tudi o odlogu ali obročnem plačilu taks) upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe. To pa pomeni, da se sodišče ne more zadovoljiti zgolj s splošno gospodarsko oziroma finančno situacijo v družbi, pač pa mora zgoraj navedene relevantne okoliščine presojati v vsakem konkretnem primeru taksnega zavezanca.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/2, 14/2-1, 234, 234/3, 234/4, 235, 235/3, 235/4. ZPP člen 142, 142/4.
sklep o začetku stečajnega postopka – pritožba družbenika – domneva insolventnosti – obstoj insolventnosti – fikcija vročitve
Pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka je vložil družbenik dolžnika. V takih primerih družbenik dolžnika ne more uveljavljati, da upnikova terjatev ne obstaja, izpodbija lahko le domnevo insolventnosti.
S trditvijo, da dolžnik ima premoženje, bi tako lahko pritožnik izkazal le to, da dolžnik ni dolgoročno plačilno nesposoben, nikakor pa ne more dokazati, da dolžnik ni trajneje nelikviden.
sodna taksa za pritožbo – delno plačilo sodne takse
Pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje pisno opozoriti toženo stranko na očitno pomotno prenizko plačilo, nimajo podlage v predpisih, ki urejajo plačilo sodne takse niti v določbah ZPP, ki urejajo posledice neplačila sodne takse.
Če sodišče ugotovi, da sodna taksa v roku ni plačana ali da ni plačana v celoti, nastopijo po zakonu samem posledice, na katere je stranka v plačilnem nalogu opozorjena in sodišče ne more posegati v zakonsko predpisane posledice. To hkrati pomeni, da zakonsko predpisane posledice nepravočasnega plačila sodne takse, kamor je šteti tudi le delno plačilo sodne takse, sodišču prve stopnje ne omogočajo torej še manj nalagajo dolžnosti, da bi določilo nov rok za plačilo celotne sodne takse in po (morebitnem) naknadnem plačilu sodne takse štelo, da so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavno vloge.
Ker je bilo o predlogu že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje upravičeno zavrglo ponoven predlog za oprostitev plačila sodnih taks, v katerem tožnica ne navaja nobenih spremenjenih okoliščin, ki bi jo upravičevali do oprostitve (odloga ali obročnega) plačila sodnih taks.
ZIZ člen 15, 43, 43/1,43/2. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 350, 350/2, 365, 365-2, 366, 366/1.
delna plačila – delna ustavitev izvršbe – dolžnik trdi, da je poravnal večji del terjatve - izpodbijanje nadaljevanja izvršbe v preostalem delu - ugovor
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ustavilo izvršbo za po dolžnici že plačan znesek. Zato se dolžnica izpodbijani prvostopni odločitvi ne more uspešno zoperstaviti s pritožbenimi navedbami, da naj bi plačala še več zneskov in s tem poravnala še večji del terjatve, kot je upnica upoštevala pri umiku predloga za izvršbo. S tem namreč dolžnica po vsebini pravzaprav ne izpodbija sklepa o delni ustavitvi izvršbe, ampak nadaljevanje izvršbe v preostalem delu. Le-to pa teče na podlagi že predhodno izdanega in pravnomočnega sklepa o izvršbi, ki ga je mogoče ob zakonsko določenih pogojih izpodbijati z ugovorom.
popolnost tožbe – tožbeni zahtevek - ugovor zoper plačilni nalog - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Tožeči stranki ni potrebno po ugovoru zoper plačilni nalog postavljati tožbenega zahtevka kot pri redni tožbi, ker je ta že opredeljen v samem plačilnem nalogu. Enako velja za sklep o izvršbi, v zvezi s katerim se po ugovoru odloča ali bo ostal v celoti ali deloma v veljavi ali se bo razveljavil in že sklep o izvršbi vsebuje zahtevek tožeče stranke tako glede glavne terjatve kot glede izvršilnih stroškov. Tako tožeči stranki v dopolnitvi tožbe ni bilo potrebno postavljati tožbenega zahtevka in je tožba popolna.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003332
ZP-1 člen 22, 22/3. ZVoz člen 44, 44/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk – obveznosti storilca – predložitev potrdila
Kljub dejstvu, da ministrstvo storilcu iz skupne evidence ni izbrisalo štirih kazenskih točk, ker naj potrdila o uspešno opravljenem programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo ne bi prejelo, je opravljen program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo potrebno upoštevati, saj do izbrisa kazenskih točk ni prišlo zaradi objektivnih razlogov in ne zaradi subjektivnih razlogov na strani storilca.
Storilec v pritožbi ni niti navajal, niti izkazal, da je sodišče prve stopnje obvestil o domnevnih napakah na strani pooblaščenega izvajalca rehabilitacijskih programov oziroma težavah, ki jih ima s pridobivanjem dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program in da je zaprosil sodišče za podaljšanje roka za predložitev potrdila, kar bi nedvomno moral storiti glede na to, da je bil opozorjen na posledice neizpolnitve svoje obveznosti in glede na dejstvo, da v postopku za odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zasleduje svoj interes, da se že izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega števila kazenskih toč ne izvrši, zaradi česar se od njega pričakuje aktivno sodelovanje ter vestno in dosledno izpolnjevanje obveznosti po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003318
ZP-1 člen 202, 202d, 202d/6, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – preklic odložitve – preizkusna doba – tek preizkusne dobe
Preizkusna doba, ki jo sodišče določi v izreku sklepa, s katerim ugodi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, začne teči od dneva vročitve tega sklepa storilcu, saj mora ta biti seznanjen s pogoji pod katerimi je sodišče odložilo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Vmesna odločitev o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ne postane pravnomočna, na tek preizkusne dobe ne vpliva.
Obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke je verjetno izkazan. Tožeča stranka je bila pri toženi stranki zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi, iz česar izhaja verjetnost, da je upravičena do plače in drugih prihodkov iz delovnega razmerja ter povračila stroškov v zvezi z delom, zato je bila utemeljeno izdana začasna odredba prepoved razpolaganja z denarnimi sredstvi na računu tožene stranke.
ZDR člen 131, 161, 162, 162/1. Zdoh-2 člen 2. ZPSV člen 3.
obveznost plačila - regres – pridobitev pravice do letnega regresa – pravica do sorazmernega dela letnega dopusta – bruto - neto
Iz določb 131. in 161. člena ZDR izhaja, da delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, in da mu mora biti regres izplačan najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Iz določbe prvega odstavka 162. člena ZDR pa izhaja, da ima delavec pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu, če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta, ali če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta, ali če mu delovno razmerje preneha pred 1. julijem.
Tožnica ni upravičena do plačila po višini opredeljenih neto zneskov regresa za letni dopust. Davčne obveznosti, od katerih je odvisna višina neto zneska regresa za letni dopust, se v skladu z 2. členom ZDoh-2 ugotavljajo po predpisih, veljavnih na dan izplačila. To pomeni, da bo morala tožeča stranka od v izreku opredeljenih bruto zneskov regresa za letni dopust odvesti davke v višini, kot bodo izhajali iz predpisov, ki bodo veljali na dan izplačila. Neto znesek regresa za letni dopust bo zato predstavljal tisti znesek, ki bo od dosojenega bruto zneska ostal po odvodu davkov (prispevki se od regresa za letni dopust, ki ne presega določene višine, po petem odstavku 3. člena ZPSV ne plačajo).