ZZK-1C člen 94, 94/3. ZZK-1 člen 71, 71/2, 74, 177.
zaznamba vrstnega reda - rok veljavnosti zaznambe - prehodne določbe ZZK-1C - izvedba vpisov na podlagi pravnomočnega sklepa o dovolitvi vpisa
V konkretni zadevi je bil predlog za zaznambo vrstnega reda vložen 9.3.2011, vendar o predlogu ni bilo odločeno do 1. maja 2011, zato bi v skladu z določbo tretjega odstavka 94. člena ZZK-1C sodnik moral uporabiti 71. člen noveliranega zakona. V 71. členu ZZK-1 je rok veljavnosti zaznambe vrstnega reda določen drugače, kot je bil v starem zakonu. Po tej določbi zaznamba vrstnega reda neha veljati z iztekom enega leta od njenega vpisa v zemljiško knjigo.
Nova pa so tudi pravila o izvedbi vpisov. Po prvem odstavku 177. člena ZZK-1 se izvedejo vpisi v informatizirano glavno knjigo na podlagi pravnomočnega sklepa o dovolitvi vpisa.
Kot pravilno navaja pritožba je računalniška aplikacija ob izvedbi pravnomočnega sklepa o dovolitvi zaznambe vrstnega reda avtomatično izračunala datum izteka veljavnosti zaznambe (drugi odstavek 71. člena ZZK-1).
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti – akontacija odškodnine – valorizacija – uporaba materialnega prava
V primeru delnega plačila kot odškodnine je treba to delno plačilo valorizirati, saj gre pri tem za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. V sodni praksi se revalorizacija upošteva tako, da se plačana akontacija odškodnine ovrednoti s preračunom na dan odločanja z uporabo računalniškega programa v okviru revalorizacijskih obresti.
Izpolnitve dolžnikove preživninske obveznosti materi upnice ni mogoče šteti za pravilno, saj zaradi nastopa polnoletnosti upnice ta ni več njena zakonita zastopnica. Izpolnitev drugi osebi, ne da bi za to upnica dala soglasje oziroma odobritev, ni veljavna izpolnitev preživninske obveznosti do upnice.
nujna pot – dovolitev nujne poti – nesorazmerni stroški
Nujna pot se dovoli, če bi bila zveza z javno cesto povezana z nesorazmernimi stroški. Zakon ne določa, kakšni stroški so nesorazmerni. To je stvar sodne presoje, ki ni zgolj matematična. Izračun stroškov izdelave nujne poti na eni strani, in zmanjšanje vrednosti nepremičnine, če bi bila obremenjena z nujno potjo, sta le dva faktorja, ki vplivata na odločitev sodišča o dovolitvi ali pa zavrnitvi dovolitve nujne poti. Ta dva faktorja je mogoče oceniti v denarju. Onemogočanje ali znatno oviranje uporabe obremenjene nepremičnine je merilo, ki izrazito zahteva vrednostno presojo sodišča. Ocene v denarju v tem primeru ni mogoča.
Namen postopka za dovolitev nujne poti je v tem, da se preizkusi, ali obstajajo predpostavke za njeno dovolitev. Potrebno je ugotoviti, ali je zvezo z javno cesto sploh mogoče vzpostaviti. Če jo je, je potrebno ugotoviti, ali bi bili stroški vzpostavitve nesorazmerni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068848
OZ člen 164. ZPP člen 72, 72/2, 337, 337/1, 366, 366/2.
premoženjska škoda – škodni dogodek – posek gozda – posek brez soglasja solastnika – razmerja med solastniki – vabilo na narok za glavno obravnavo – zapisnik o naroku za glavno obravnavo – javna listina – nagrada za izvedenca – stroški odgovora na pritožbo zoper sklep – izločitev sodnika
Razmerja med solastniki so določena v SPZ. Če želi solastnik samostojno razpolagati s svojo lastnino, mora doseči razdružitev solastnine in nato bo lahko naročil posek gozda tako kot meni, da je prav. Ne more pa razpolagati s tujo lastnino oziroma deležem brez soglasja solastnikov.
Ker tožeča stranka v postopku podpisa pogodbe ni preverila, ali je vzpostavitev komunikacijske povezave mogoča, ni ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarja. Ker tožena stranka ni prekršila sklenjene pogodbe, razlogi za prekinitev naročniškega razmerja niso na njeni strani. Kljub temu pa je zaradi prenehanja pogodbe vsaka od strank dolžna vrniti, kar je na podlagi sklenjene pogodbe prejela.
ZPP člen 115, 115/2, 116-120, 224, 224/1, 292, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 32.
narok – odsotnost stranke z naroka – predlog za preložitev naroka – opravičljiv razlog – zdravniško potrdilo – napoved predložitve zdravniškega potrdila – vrnitev v prejšnje stanje – ponovno odprtje obravnave – pravica do izjave – možnost obravnavanja – izločitev v korist potomcev
V trenutku, ko je sodišče opravilo narok za glavno obravnavo, je imelo vso potrebno zakonsko podlago, da ga opravi, ker v tistem trenutku tožnica (še) ni predložila ustreznega zdravniškega potrdila, torej ni bilo razlogov za preložitev.
Ko je sodišče prejelo tožničino zdravniško opravičilo, izdano na ustreznem obrazcu, bi moralo, glede na to, da je tožnica predložitev tega potrdila napovedala pravočasno (dan pred narokom za glavno obravnavo) in te svoje trditve takrat dokazno podkrepila v največji možni meri, ustrezno reagirati. Na voljo je imelo dve možnosti: že končano glavno obravnavo bi lahko znova odprlo in dopolnilo (trditveni in dokazni) postopek ali pa bi tožničino vlogo s predloženim zdravniškim opravičilom štelo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni zastaralni rok – skrbnost pri ugotavljanju obsega škode – začetek teka zastaralnega roka – vednost za škodo – zaključek del – izdaja računa
Tožnica je zvedela za obseg škode, ki je nastal zaradi požara, v trenutku, ko so bila zaključena dela, ki so bila potrebna za sanacijo škode, oziroma ko se je seznanila z računom, ki je bil izdan za opravljena dela, zato je zastaranje začelo teči s tem trenutkom.
Začetek postopka prisilne poravnave ne učinkuje za zavarovane terjatve, niti zanje ne učinkuje potrjena prisilna poravnava. To pomeni, da v postopku prisilne poravnave upnik z zavarovano terjatvijo nima glasovalne pravice pri odločanju o potrditvi prisilne poravnave.
Sklep o morebitni potrditvi prisilne poravnave ne vsebuje zavarovanih terjatev, pač pa le ugotovljene navadne terjatve. Morebiti prerekane terjatve in – ali ločitvene pravice v postopku prisilne poravnave, pa upnik lahko uveljavlja v drugem sodnem postopku.
ZZK-1 člen 9, 36, 40, 40/3, 150, 150/2. SPZ člen 40.
večkratni zaporedni prenos lastninske pravice - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim - posadna listina - način pridobitve lastninske pravice - načelo pravnega prednika - načelo kavzalnosti
Z novelo ZZK-1C je bil 40. člen dopolnjen z novim tretjim odstavkom, po katerem se za zemljiškoknjižno dovolilo šteje tudi listina, ki vsebuje izjavo osebe, ki jo izstavlja, da: 1. priznava izvirno pridobitev stvarne pravice v korist druge osebe (posadna listina) ali 2. zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ali zaradi nadomestitve izgubljenih listin dovoljuje vpis lastninske ali druge pravice v korist druge osebe. Razlika med obema vrstama listin je v tem, da s posadno listino zemljiškoknjižni lastnik priznava izvirno pridobitev stvarne pravice v korist druge osebe, z listino iz 2. točke pa se nadomešča pravnoposlovni prenos. Razlika med obema načinoma pridobitve stvarne pravice pa je v tem, da je izvirna pridobitev neodvisna od pravnega prednika, zato izda takšno listino z zemljiškoknjižnim dovolilom tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik, pa dejansko to ni in v posadni listini prizna dejstva priposestvovanja osebi, ki ji priznava stvarno pravico in zato dovoljuje vpis nanjo. Ko pa gre za izveden način pridobitve stvarne pravice, načela pravnega prednika ni mogoče zaobiti. Zato je zmotno stališče pritožbe, da se v primeru večkratnih prenosov, ki so opisani v listini, na podlagi katere je predlagatelj predlagal vknjižbo lastninske pravice v svojo korist, lahko vmesni pridobitelji kar preskočijo.
Ker dedinja denacionalizacijskega upravičenca v času pravnomočnosti odločb o denacionalizaciji ni bila več živa, dedujejo denacionalizirano premoženje po vstopni pravici njeni zakoniti dediči.
Zapuščinsko sodišče je v skladu z načelom prirejenosti postopkov vezano na pravnomočno odločbo o denacionalizaciji.
Neutemeljen je tudi očitek o nesmiselnosti postavitve izvedenca za določitev uporabnine, če je zahtevek zastaral, saj je izvedenec izračunal uporabnino za obdobje od 1. 5. 2005 do 1. 10. 2006, ki pa še ni zastarala.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – prodaja na javni dražbi – državljanstvo zakonca – ugotovitvena tožba – pravni interes
Stališče, da je potrebno tožbeni zahtevek na ugotovitev skupnega premoženja zavrniti, ker ga ob zaključku glavne obravnave na prvi stopnji ni, je napačno. Smisel tovrstne pravde je namreč ureditev premoženjskih razmerij med zakoncema. Dejstvo, da je bilo stanovanje, ki je predmet pravde, med pravdnim postopkom prodano na javni dražbi, na višino deležev zakoncev na premoženju, pridobljenim delom v času trajanja zakonske zveze, nima nikakršnega vpliva. Morebitno obogatitev partnerja in svoje prikrajšanje bo tožnik lahko uveljavljal z obligacijskim zahtevkom v drugi pravdi. Zato nedvomno izkazuje interes za ugotovitveni zahtevek, da stanovanje, ki je predmet pravde, sodi v skupno premoženje pravdnih strank, kot tudi na ugotovitev velikosti deležev vsakega od bivših zakoncev.
Zatrjevana toženčeva obljuba vračila kupnine ni mogla povzročiti pretrganja zastaranja tožničinega zahtevka za plačilo polovice sedanje vrednosti spornega stanovanja.
Sodišče izvede samo tiste dokaze, ki so namenjeni ugotavljanju odločilnih dejstev. Res pa se mora sodišče opredeliti do dokaznih predlogov; predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, zavrne in najpozneje v obrazložitvi sodbe, če že ne na glavni obravnavi, pojasni, zakaj jih je zavrnilo. Sodišče prve stopnje te zahteve ni upoštevalo, vendar bi lahko šlo zgolj za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Nanjo bi tožnica v skladu s prvim odstavkom 286.b člena ZPP morala opozoriti že na glavni obravnavi, vendar tega ni storila, zato se v pritožbi na to kršitev ne more več uspešno sklicevati.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – spor o obsegu zapuščine – realna subrogacija – skupnost dedičev – agrarna skupnost
Če je eden od dedičev še pred odločitvijo, kdo je dedič premoženja, ki je bilo vrnjeno zapustniku, z njim brez soglasja sodedičev razpolagal, to ne pomeni, da zapuščinskega premoženja ni več. V skladu z načelom realne subrogacije je del skupnega premoženja dedičev, torej zapuščinskega premoženja, tudi tisto, kar je bilo pridobljeno z prodajo stvari, ki je skupna.
Dedinja, ki je napotena na pravdo, bo morala sicer dokazati negativno trditev (da denarna vrednost odtujenega premoženja (delno ali v celoti) in odškodnina ne spadata v zapuščino), vendar pa ne z dokazovanjem negativnih dejstev, ampak pozitivnih. Trditi in dokazati bo pač mogla, da je denacionalizirano premoženje, ki je bilo vrnjeno zapustniku, (v celoti) njeno in na kakšni podlagi in ji zato posledično v celoti pripada tudi njegova denarna protivrednost oziroma odškodnina.
Odvetnik krši pogodbene obveznosti v primeru njegovega krivdnega ravnanja oziroma ravnanja v nasprotju s skrbnostjo, ki se pri opravljanju njegovega poklica zahteva od njega.
Odvetnik se lahko reši svoje odgovornosti za nastalo škodo, če dokaže, da bi bil spor za stranko izgubljen tudi, če ne bi bilo njegovega zakrivljenega ravnanja.
Zapadle obveznosti po računih, ki so bili podlaga dovoljeni izvršbi, izhajajo iz leta 2009, 2010 in 2011, takrat pa je že veljal Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1A, Ur. l. RS, št. 57-2415/2008, z veljavnostjo od 25. 6. 2008), po katerem se določba petega odstavka 24. člena uporablja tudi za lastnike neprofitnih stanovanj. Citirana zakonska določba ne ureja samo razmerja med lastnikom stanovanja in najemnikom, temveč daje upravičenje tretjim, da stroške stanovanja, ki jih sicer krije najemnik, v primeru neplačila zavezanca, terjajo od lastnikov stanovanj. Subsidiarna odgovornost lastnikov stanovanj je namenjena varstvu tretjih oseb (predvsem dobaviteljev) in ne varstvu lastnikov stanovanj (tako tudi odločba VSK Cp 218/2012). Izhajajoč iz namena citirane zakonske določbe se torej lahko lastniki stanovanj, pri tem ni odločilna določba tretjega odstavka 25. člena SZ-1, na katero se sklicuje toženka, dobavitelju zavežejo strožje. To velja za konkretni primer, ko je v Splošnih pogojih (5. člen), ki so sestavni del pogodbe o dobavi in nakupu zemeljskega plina (skleneta jo dobavitelj in lastnik odjemnega mesta) določeno, da je lastnik odjemnega mesta v vseh pogledih odgovoren za izpolnjevanje plačnikovih pogodbenih obveznosti do dobavitelja.