• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 9
  • >
  • >>
  • 41.
    VSRS Sklep I R 172/2025
    24.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VS00088658
    ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 100.
    spor o krajevni pristojnosti - pristojnost za izvršbo - prebivališče dolžnika
    Na podlagi prvega odstavka 100. člena ZIZ je za odločitev o predlogu za izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče.
  • 42.
    VSRS Sklep II Ips 13/2025
    24.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VS00089015
    ZPP člen 5, 339, 339/2-8, 379, 379/1. URS člen 22, 25. ZD člen 163.
    dopuščena revizija - zapuščinski postopek - dedovanje - pravica do izjave - pravica do pritožbe - vložitev pritožbe - kršitev pravice do izjave - kršitev pravice do pritožbe - ugoditev reviziji

    Sodišče druge stopnje je s tem, ko je enostavno prezrlo pritožbo dedičev zoper sklep o dedovanju, kršilo njihovo pravico do izjave iz 5. člena ZPP, kar pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker dedičem s takšnim ravnanjem ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja njegovih pritožbenih navedb pred sodiščem druge stopnje. Opustitev vsakršnega odgovora na pritožbene navedbe dedičev pomeni tudi kršitev ustavnih pravic do izjave (22. člen Ustave) in pritožbe (25. člen Ustave).

  • 43.
    VSRS Sklep I R 165/2025
    24.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00089227
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - notar kot stranka v postopku - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
    Trditev, da je toženka, zgolj zato ker je pravnica oziroma notarka, ki poklicno deluje na območju pristojnega sodišča, morebiti povezana ali v bolj ali manj prijateljskih odnosih z (ne)določenimi posameznimi sodniki, ne zadošča za obstoj utemeljenega dvoma v nepristranskost pristojnega sodišča.
  • 44.
    VSRS Sklep II DoR 309/2025
    24.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VS00088389
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZNP-1 člen 42.
    neosebni stiki - pravica do stikov - odvzem pravice do stikov - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Predlog se zavrne.
  • 45.
    VSRS Sodba II Ips 40/2025
    24.9.2025
    DEDNO PRAVO
    VS00088564
    ZD člen 141. OZ člen 360.
    dopuščena revizija - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - subjektivni zastaralni rok - dediščinska tožba

    Sodišče druge stopnje in revident sta spregledala, da ZD v prvem odstavku 141. člena ZD, v primeru, ko je posestnik pošten, zaradi njegovega varstva določa tudi subjektivni zastaralni rok. Tudi tek subjektivnega zastaralnega roka bi bil lahko zadržan, če bi bile podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo tožniku tudi potem še onemogočena vložitev dediščinske tožbe. Vendar tožnik takšnih okoliščin ne navaja.

  • 46.
    VSRS Sklep II DoR 311/2025
    24.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00088388
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
    izvršba - laični predlog - postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Predlog se zavrže.
  • 47.
    VSRS Sklep II DoR 315/2025
    24.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00088640
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
    nujna pot - določitev nujne poti - pogoji za določitev nujne poti - javno dobro - test sorazmernosti - ocena stroškov - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Predlog se zavrne.
  • 48.
    VSRS Sklep II DoR 296/2025
    24.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VS00088391
    OZ člen 88. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - delna ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost pogodbe - Direktiva Sveta 93/13/EGS - kredit v CHF - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je v primeru ugotovljene nepoštenosti pogodbenega pogoja nična celotna kreditna pogodba, ki tak nepošten pogoj vsebuje.
  • 49.
    VSRS Sklep I R 146/2025
    24.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VS00088661
    ZD člen 177, 177/4. ZMZPP člen 79, 79/2, 79/3.
    določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - določitev krajevno pristojnega sodišča - prebivališče zapustnika v tujini - bivališče zapustnika v tujini - določitev krajevne pristojnosti za zapuščinsko obravnavo - zapuščina - prebivališče dediča - zapustnik, ki nima premoženja v Sloveniji - zapustnik brez premoženja - krajevna pristojnost v zapuščinskem postopku
    Če v Republiki Sloveniji ni nobene zapuščine, določi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, katero po zakonu stvarno pristojno redno sodišče je krajevno pristojno. Vrhovno sodišče je za postopanje in odločanje v zadevi določilo krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Žalcu. Upoštevalo je, da imata na območju tega sodišča prebivališče dva od treh potomcev pokojnika, poleg tega je postopek pred tem sodiščem že v teku.
  • 50.
    VSRS Sklep I R 166/2025
    24.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00088666
    ZPP člen 67.
    določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnica pristojnega sodišča sorodnica stranke v postopku - osebne in družinske razmere delavke sodišča - ugoditev predlogu
    Vrhovno sodišče ocenjuje, da so podani razlogi oziroma okoliščine, ki bi kazale na kršitev objektivne nepristranskosti sodišča. Obstoj drugih tehtnih razlogov v sodni praksi najbolj pogosto zapolnjujejo okoliščine, zaradi katerih bi bil omajan videz nepristranskosti sodišča. Običajno gre za osebne povezave med stranko postopka in vsemi sodniki tega sodišča.
  • 51.
    VSRS Sklep Cp 15/2025
    24.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00088433
    ZPP člen 347, 347/1, 347/2, 354, 354/2, 355, 355/1, 355/2, 357, 357a.
    pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje - pritožbeni razlogi - kasatorično pooblastilo - razlogi za razveljavitev sodbe - sprememba tožbe - meje preizkusa v pritožbenem postopku - meje pritožbenih ugovorov - zavrnitev pritožbe
    Toženkini očitki o zmotnosti oziroma procesni nepravilnosti podeljevanja možnosti eni od pravdnih strank, da spremeni tožbo oziroma preoblikuje tožbeni zahtevek, ne spadajo med razloge, iz katerih je mogoče izpodbijati razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje. Nanašajo se namreč že na samo (vsebinsko) presojo pravilnosti procesnega obravnavanja predmeta zadeve, torej ali je sodišče druge stopnje sploh smelo dopustiti tožniku, da v novem postopku pred sodiščem prve stopnje materialnopravno pravilno oblikuje tožbeni zahtevek. Vrhovno sodišče v tej fazi postopka ne glede na pojasnjene meje pritožbenih razlogov tako ne more ocenjevati pravilnosti razlogov sodišča druge stopnje, ki je takšno možnosti dopustilo.
  • 52.
    VSRS Sodba I Up 166/2025
    23.9.2025
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
    VS00087948
    ZUS-1 člen 74, 74/1.
    mednarodna in subsidiarna zaščita - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite - pritožba - nedovoljene pritožbene novote - nova dejstva in novi dokazi
    Kolikor pritožnik (pavšalno) zatrjuje, (1) da bi moral v primeru vrnitve v Kraljevino Maroko spati na cesti, (2) da bi bilo tam zaradi terorizma in dejstva, da je državo zapustil, ogroženo njegovo življenje (3) ter da je prava neuk, Vrhovno sodišče ugotavlja, da te navedbe predstavljajo nedovoljene pritožbene novote. Po prvem odstavku 74. člena ZUS-1 sme namreč pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in dokaze le, če izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave, če je postopek tekel brez glavne obravnave, pa do konca postopka na prvi stopnji. V obravnavani zadevi pa pritožnik niti ne predstavi okoliščin, zakaj navedenih dejstev ni navedel do konca glavne obravnave 31. 7. 2025.
  • 53.
    VSRS Sodba in sklep I Up 156/2025
    22.9.2025
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
    VS00088573
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4.
    mednarodna in subsidiarna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - sklicevanje na sodbo SEU - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - pavšalna in neizkazana zatrjevanja
    V zvezi s sklicevanjem pritožnika na sodbo Sodišča EU v zadevi C-578/16 PPU z dne 17. 2. 2017 v zadevi C. K. in drugi proti Sloveniji Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je v tej sodbi Sodišče EU zapisalo, da je treba 4. člen Listine EU o temeljnih pravicah razlagati tako, da je mogoče predajo prosilca za azil v okviru Uredbe Dublin III opraviti le v okoliščinah, v katerih ta predaja ne more povzročiti dejanske nevarnosti, da bi se z zadevno osebo ravnalo nečloveško ali ponižujoče v smislu 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah. Vendar pa pritožnik niti v tožbi (niti v pritožbi) ni navedel nobenih osebnih okoliščin, zaradi katerih bi njegova predaja Republiki Hrvaški v skladu z Uredbo Dublin III zanj lahko povzročila nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah.
  • 54.
    VSRS Sodba I Up 169/2025
    22.9.2025
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00088215
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4.
    mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - predaja odgovorni državi za obravnavanje prošnje za azil - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - sistemske pomanjkljivosti - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja - pogoji za mednarodno zaščito - statistični podatki - razlike
    Pritožnik je imel v upravnem in sodnem postopku možnost navesti vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na dopustnost predaje Republiki Hrvaški. Toženka in Upravno sodišče sta te okoliščine presojala po vsebini in ugotovila, da pritožnikova predaja Republiki Hrvaški ne bi pomenila kršitve človekovih pravic in da niso podani razlogi za utemeljeno domnevo, da bi v Republiki Hrvaški obstajale take sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine o temeljnih pravicah in to tako na splošni ravni kot glede tožnikovega individualnega položaja.

    Na drugačno odločitev ne more vplivati niti njegovo sklicevanje na statistične podatke Ministrstva za notranje zadeve Republike Hrvaške, v zvezi s katerimi opozarja, da so med državami članicami še vedno velike razlike pri obravnavanju prošenj za mednarodno zaščito. Sodišče Evropske Unije je že razložilo, da razlike med organi in sodišči države članice, ki daje zahtevo za sprejem, ter na drugi strani organi in sodišči države članice, na katero je zahteva naslovljena, glede razlage materialnih pogojev za mednarodno zaščito, niso sistemske pomanjkljivosti.
  • 55.
    VSRS Sklep I Up 159/2025
    19.9.2025
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
    VS00087947
    ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 343, 343/4.
    pritožba v upravnem sporu - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost stranke - zavrženje pritožbe
    Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu ne velja, če zahtevani pogoj izpolnjuje stranka sama ali njen zakoniti zastopnik.
  • 56.
    VSRS Sodba I Ips 54651/2018
    18.9.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00088287
    KZ-1 člen 241, 242. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8.
    kaznivo dejanje neupravičenega sprejemanja daril - nedovoljeno dajanje daril - načelo zakonitosti - konkretizacija zakonskih znakov - (ne)dovoljen dokaz - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - praktična konkordanca
    Sodišče mora, ko razlaga zakon glede na življenjski primer, ugotoviti, katera dejstva tega primera so upoštevna z vidika posameznega zakonskega znaka. Upoštevna dejstva življenjskega primera, ki jih izlušči v konkretni dejanski stan za vsak posamezni znak kaznivega dejanja, mora primerjati z zakonskim dejanskim stanom, ki ga ustavnoskladno izlušči iz besedila zakonske določbe. Upoštevna dejstva konkretnega dejanskega stanu se morajo določno in striktno (lex certa, lex stricta) ujemati z zakonskim dejanskim stanom - z vsakim posameznim znakom kaznivega dejanja. Izluščenje dejstev konkretnega dejanskega stanu glede na zakonski znak kaznivega dejanja pomeni konkretizacijo znakov kaznivega dejanja.

    Kaznivo dejanje neupravičenega sprejemanja daril pomeni posebno obliko pasivnega podkupovanja v poslovnem prometu. Kaznivo dejanje po prvem odstavku 247. člena KZ se imenuje vnaprejšnje pasivno podkupovanje. Zanj je bistveno, da storilec ravna v okviru svojih pooblastil, vendar škodljivo za organizacijo, saj sprejme podkupnino ravno zato, da zanemari njene koristi. Kaznivo dejanje po drugem odstavku 247. člena KZ pa se imenuje nepravo vnaprejšnje pasivno podkupovanje. Dejanje po tem odstavku se od dejanja po prvem odstavku razlikuje prav po tem, da storilec terja ali sprejme podkupnino za sicer dovoljeno, torej zakonito sklenitev posla ali opravo storitve. Storilec torej pri tem kaznivem dejanju sklene zakonit posel in pri tem ne zanemari koristi svoje gospodarske organizacije ali ji povzroči škodo.

    S kaznivim dejanjem neupravičenega sprejemanja daril je tesno povezano kaznivo dejanje neupravičenega dajanja daril, ki je v KZ-1 inkriminirano v določbi 242. člena. Pri tem kaznivem dejanju gre za aktivno podkupovanje osebe, ki opravlja gospodarsko dejavnost. Pri kaznivem dejanju po prvem odstavku tega člena storilec podkupuje osebo, ki opravlja gospodarsko dejavnost, z namenom, da pri njej doseže kakšno nedovoljeno ravnanje pri sklenitvi posla ali storitve, ki mora biti v nasprotju s koristmi organizacije, ali pa povzročiti škodo v organizaciji, kjer oseba opravlja gospodarsko dejavnost. Po drugem odstavku gre za podkupovanje v isti obliki kot pri prvem odstavku, le da je usmerjeno v dovoljen posel osebe, ki opravlja gospodarsko dejavnost.

    Obravnavani primer se od doslej presojanih primerov tehtanja kolidirajočih (ustavno) pravno zavarovanih pravic po metodi tako imenovane praktične konkordance, ki jih je že obravnavalo Vrhovno sodišče, razlikuje po tem, da sta bili osebi, ki sta posegli v pravno zavarovano dobrino posameznika, ki je s posegom v njuno pravico do zasebnosti pridobil dokaze, kasneje pravnomočno oproščeni storitve kaznivega dejanja. Vendar ta okoliščina nima vpliva na utemeljeno presojo sodišča prve in druge stopnje.

    Okoliščina, da sta bila obsojeni A. A. in notar E. E. kasneje oproščena storitve kaznivega dejanja poskusa goljufije na škodo D. D. v ničemer ne vpliva na življenjsko razumno presojo D. D., da sta ga v času, ko je napravil zvočne posnetke pogovorov obsojeni A. A. in notar E. E. v njegovi finančni stiski izsiljevala in finančno rešitev njegove gospodarske družbe pogojevala s prejemom visoke nedovoljene nagrade.
  • 57.
    VSRS Sodba I Ips 36212/2014
    18.9.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS00088703
    ZKP člen 372, 372/1, 372/1-1. KZ-1 člen 240, 240/2. KZ-1B člen 90.
    kaznivo dejanje zlorabe položaja - zakonski znaki kaznivega dejanja - vodenje ali nadzorstvo gospodarske dejavnosti - storilec - pomoč - ugotovitvena odločba - kršitev kazenskega zakona
    Iz opisa je dovolj jasno razvidno, da je B. B. glede opisane poslovne zveze med družbo C. in D. - ki je izhajala iz Pogodbe o trženju programov D. z dne 1. 11. 2006 - (hkrati) deloval v okviru vodilne funkcije v društvu D. Zato je pri izvršitvi tega posla imel nedvomno dolžnost ravnati v korist D. in poskrbeti, da bo plačilo predvidenih sponzorskih sredstev po navedeni pogodbi dejansko izvedeno. Kot je jasno določeno v kazenskopravnem očitku in je razvidno tudi iz njegovega konteksta kot celote, pa je, nasprotno, deloval v njegovo izključno škodo.
  • 58.
    VSRS Sodba I Ips 1386/2024
    18.9.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00088307
    KZ-1 člen 73. ZKP člen 392, 394, 394/1.
    kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - varnostni ukrep odvzema predmetov - razlogi o odločilnih dejstvih - razveljavitev sodbe - sprememba sodbe
    Kadar sodišče ravna, kot zapoveduje osmi odstavek 364. člena ZKP, pa pri tem kakšnega pravno pomembnega dejstva sploh ne ugotavlja (in torej ne gre le za izostanek razlogov), ne bo šlo za kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

    Pooblastilo iz prvega odstavka 394. člena ZKP je namreč treba uporabiti tudi, kadar pritožniki razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja sploh ne uveljavljajo. Ubeseditev razlogov v sodbi višjega sodišča ne spremeni njenega težišča, tj. drugačne materialnopravne presoje dejanske podlage, kolikor je ugotovljena v prvostopenjski sodbi. V takšni procesni situaciji podlage za uporabo kasatoričnih pooblastil pritožbenega sodišča (prvi odstavek 392. člen ZKP), za kar se zavzema vložnica, ni bilo, zato tudi zatrjevanih kršitev določb kazenskega postopka pri odločanju višjega sodišča ni mogoče prepoznati.
  • 59.
    VSRS Sklep X DoR 87/2025-3
    17.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00087916
    URS člen 14, 14/2. ZPP člen 367a, 367/1.
    pogoji za pridobitev sredstev - diskriminatoren kriterij - določitev pogoja - razpisna dokumentacija - javni razpis - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
    Revizija se dopusti glede vprašanj:

    1. Ali je pravilno, zakonito in ustavnopravno skladno stališče Upravnega sodišča Republike Slovenije, da pogoj, ki določa, da mora biti obvezno član partnerstva za pridobitev sredstev na javnem razpisu (se pravi kot formalni pogoj za pridobitev sredstev) bodisi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave bodisi Zavod za gozdove Slovenije, ni diskriminatoren in ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave?

    2. Ali je tak pogoj lahko določen tudi v razpisni dokumentaciji in ni treba, da je objavljen v javnem razpisu, objavljenem v Uradnem listu?
  • 60.
    VSRS Sklep X DoR 28/2025-3
    17.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00088212
    ZIntPK člen 15a, 15b. ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1, 85/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - razgovor na seji senata KPK - ustna obravnava v upravnem postopku - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev sodne odločbe - substanciranost dokaznega predloga - ugoditev predlogu za dopustitev revizije

    Revizija se dopusti glede vprašanj:

    1. Kakšna je pravna narava razgovora na seji senata po določbah 15.a in 15.b člena ZIntPK oziroma ali je Upravno sodišče RS pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da bi tožena stranka, kljub izvedenim razgovorom na seji senata po določbah 15.a in 15.b člena ZIntPK, morala izvesti ustno obravnavo po določbah ZUP? Ali je tožena stranka s tem, ko je izvedla "zgolj" razgovor na seji senata Komisije bistveno kršila pravila postopka?

    2. Ali je Upravno sodišče RS zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 1. točki prvega odstavka 85. člena ZUS-1 v povezavi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1 in 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko v izpodbijani sodbi ni obrazložilo, zakaj meni, da sta podana dokazna predloga tožeče stranke glede zaslišanja A. A. in B. B. substancirana?

  • <<
  • <
  • 3
  • od 9
  • >
  • >>