zahteva za sodno varstvo - domneva odgovornosti lastnika vozila - meritev hitrosti
Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je imel merilnik hitrosti Gatsometer RS -GS 11, ki je bil v kritičnem času uporabljen za meritve hitrosti, kot je razvidno na fotografiji, v času meritve veljavno overitev in da je tako ustrezal zahtevam Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu. S temi ugotovitvami je sodišče prve stopnje odgovorilo tudi na navedbe v zahtevi za sodno varstvo, da za uporabljeno merilno napravo ni v skladu z določbo šestega odstavka 17. člena Pravilnika ugotovljena identifikacija, ki mora biti samodejno natisnjena na slikovno dokumentirani meritvi hitrosti.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00057595
ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4, 107, 107/2. ZP-1 člen 55, 55/2.
vožnja pod vplivom alkohola - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - elektronski alkotest - indikator - zakonitost dokazov
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti namreč ni zapisnik po 55. členu ZP-1. Določbe 55. člena ZP-1 namreč veljajo za sestavljanje zapisnikov v hitrem postopku o prekršku tj. postopku, ki ga vodi prekrškovni organ. V predmetni zadevi je zaradi visoke stopnje koncentracije alkohola v obdolženčevem organizmu uveden redni sodni postopek, zato je vse pouke, za katere obdolženec misli, da bi mu jih morali dati policisti, dobil v vabilu sodišča na zaslišanje in bi jih dobil tudi na zaslišanju, v kolikor bi se ga udeležil. Postopek preizkusa alkoholiziranosti pa še ni postopek o prekršku
ZCes-1 člen 30, 30/3, 30/7, 31, 31/3. ZP-1 člen 68.
zahteva za sodno varstvo - osna obremenitev vozil na javnih cestah - načelo materialne resnice - skupna masa vozila - verodostojnost dokazil
Ob ugotovljenem nasprotju bi moralo sodišče prve stopnje v primeru dvoma, ali je bilo uporabljeno zakonito merilo, v skladu z načelom materialne resnice (68. člen ZP-1) pozvati prekrškovni organ na razjasnitev ugotovljene neskladnosti, nato pa s pojasnili prekrškovnega organa seznaniti tudi storilca in mu omogočiti, da se o tem izjavi pred izdajo sodbe o prekršku.
zahteva za sodno varstvo - zasebno varovanje - sklenitev pogodbe - storilec prekrška - pogodba
Naročnik storitev zasebnega varovanja je bila družba B. d.o.o., ki upravlja lokal C., ta družba pa je pogodbo sklenila z družbo D. d.o.o. kot izvajalcem storitve zasebnega varovanja, pravna oseba A. d.o.o. pa je v tej zadevi sodelovala kot "drugi imetnik licence" na podlagi pogodbe o medsebojnem sodelovanju z dne 1. 3. 2019, ki pa je ni mogoče šteti kot pogodbo o zasebnem varovanju, ker ni sklenjena z naročnikom, ampak z drugim izvajalcem zasebnega varovanja. Zagovornik tako pravilno opozarja, da pravna oseba A. d.o.o. v predmetni zadevi nastopa zgolj kot ″drugi imetnik licence, ki sodeluje pri opravljanju zasebnega varovanja pri istem naročniku″ in da v takem primeru drugi stavek tretjega odstavka 11. člena ZZasV-1 zavezuje tistega imetnika licence, ki z naročnikom storitve sklene pisno pogodbo, v konkretnem primeru torej družbo D. d.o.o.
ZPDZC-1 člen 23, 23/1, 23/1-2. ZP-1 člen 14, 14/3, 14/3-2.
delo na črno - upokojenec - prijava v zavarovanje in plačilo prispevka za socialno zavarovanje - ekskulpacijski razlog
Če je v času, ko naj bi storilec kot samostojni podjetnik bil dolžan izpolniti obveznost prijave v socialna zavarovanja, oseba, za katero storilec zatrjuje, da odgovorna za to dejanje, bila na letnem dopustu, ni mogoče trditi, da je prišlo do prekrška zaradi zavestnega kršenja pogodbe, niti da je storilec kot samostojnik podjetnik v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedel vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da na dan storitve prekrška 12. 8. 2020 v službi ni bil prisoten ter da je vozilo, s katerim je bil storjen prekršek, uporabljalo več ljudi. Vse te navedbe se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podlaga za izdajo odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje, ki je postala pravnomočna in je sodišče države izvršiteljice nanjo vezano. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti in ugotoviti, da storilec ni storil očitanega prekrška. Te navedbe bi storilec moral uveljavljati pred pravnomočnostjo odločbe v postopku pred prekrškovnim organom države izdaje, saj mu je bila glede na podatke spisa navedena odločba tujega prekrškovnega organa, s pravnim poukom o možnosti vložitve pravnega sredstva vročena dne 14. 12. 2021.
V okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da se na dan storitve prekrška ni nahajal v Avstriji ter da ni vozil nobenega vozila. Vse te navedbe se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podlaga za izdajo odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje, ki je postala pravnomočna in je sodišče države izvršiteljice nanjo vezano
ZPrCP člen 45, 45/1, 45/10. ZMV-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-4, 25, 25/1, 49, 49/1, 49/7.
postopek o prekršku - mladoletnik - motorno kolo
Pritožba neutemeljeno izpostavlja, da je v konkretni zadevi motorno kolo po 14. točki prvega odstavka 3. člena ZMV-1 motorno vozilo ter da mora biti kot tako skladno z določbo prvega odstavka 25. člena ZMV-1 za udeležbo v cestnem prometu registrirano in tehnično brezhibno. Skladno s 4. točko prvega odstavka 5. člena ZMV-1 določbe II. poglavja ne veljajo za vozila, namenjena izključno za hitrostna tekmovanja na cestah oziroma na tekmovališčih. Po določbi drugega odstavka tega člena lahko lastnik vozila za potrebe registracije takega vozila po postopkih iz 16. do 19. člena in 20. do 23. člena tega zakona pridobi potrdilo o skladnosti vozila ali soglasje k registraciji kljub odstopanju od tehničnih zahtev, ni pa to njegova dolžnost.
Storilki je odločba o prekršku bila vročena na naslovu, ki je naslov njenega stalnega prebivališča kot tudi naslov za vročanje. Pritožba vsled navedenemu neutemeljeno in protispisno zatrjuje, da storilki predmetna odločba o prekršku ni bila vročena. S pavšalnimi navedbami, da pošte na tem naslovu dlje časa ni prejemala, namreč ne more izpodbiti resničnosti dejstev, ki izhajajo iz navedene javne listine.
V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne vštevajo povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela in terenski dodatek.
hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo
Ker pritožbeno izpodbijana odločitev potrjuje odločitev prekrškovnega organa o zavrženju storilčeve zahteve za sodno varstvo, in ne odločitve o odgovornosti storilca za prekršek, je pritožbena zahteva o prepričljivih in nedvoumnih dokazih, da je komurkoli škodil, brezpredmetna in zato neutemeljena.
materialnopravni kriteriji - dohodkovni cenzus - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist
Kriteriji za ugoditev predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist so zelo natančno določeni, prav tako je natančno predpisan postopek ugotavljanja materialnega položaja storilca in njegovih družinskih članov ter pravila upoštevanja različnih virov dohodka oziroma različnih vrst premoženja. V teh kriterijih, na katere je sodišče vezano, ni podlage za upoštevanje okoliščin, ki jih v pritožbi izpostavlja storilec, tj. da po svojih močeh skrbi še za svojo mati in hči, saj ju glede na podatke spisa v predlogu ni uveljavljal kot družinska člana.
prekoračitev hitrosti - zahteva za sodno varstvo - merilniki hitrosti v cestnem prometu
Da je bila storilka sama na cesti ter da je bila hitrost, ki je bila storilki na kraju prekrška tudi predstavljena, izmerjena prav njej, je izpovedala tudi priča C. C., policistka ki je bila v času meritve hitrosti storilki prisotna ob policistu B. B. Glede na razloge sodišča prve stopnje je tako odpravljen vsakršen dvom o tem, ali je bila hitrost vožnje izmerjena prav vozilu storilke.
pravica do izjave - tujina - postopek pred prekrškovnim organom - vročilnica kot javna listina
Iz fotokopije obvestila o vročitvi izhaja, da je odločba o prekršku bila storilcu vročena na naslov, ki je naslov stalnega prebivališča storilca kot tudi hkrati tudi njegov naslov za vročanje. Pri tem iz izpostavljene javne listine izhaja, da je vročitev bila opravljena s fikcijo, po preteku roka za dvig pa je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku. Pritožba vsled navedenemu neutemeljeno in protispisno zatrjuje, da storilcu predmetna odločba o prekršku ni bila vročena. S pavšalnimi navedbami, da nikoli ni prejel nobene odločbe prekrškovnega organa iz Avstrije, namreč storilec ne more izpodbiti resničnosti dejstev, ki izhajajo iz javne listine.
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje pred predložitvijo pritožbe sodišču druge stopnje, prekrškovni organ države izdajateljice pozvalo naj sporočijo, ali je storilec res posredoval podatke o vozniku navedenega vozila ter ali se je zoper odločbo tujega prekrškovnega organa pritožil. Ker iz odgovora prekrškovnega organa države izdajateljice izhaja, da storilec ni vložil nobene pritožbe, prav tako pa ni sporočil podatkov voznika, so nasprotne pritožbene trditve protispisne in neutemeljene.
V zvezi s pritožbeno predlagano izločitvijo sodnice, ki naj bi po mnenju storilca bila okužena z mnenjem, ki ni relevantno dogodku, pritožbeno sodišče uvodoma opozarja, da je predlog za izločitev sodnika mogoče podati le do konca postopka pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 86. člena ZP-1) in je tak predlog podan v pritožbi prepozen. Kolikor pa s takimi navedbami storilec smiselno uveljavlja kršitev pravice do poštenega postopka, ki obsega tudi upravičenje, da o obtožbi zoper njega odloča z zakonom določen in nepristranski sodnik, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz spisovnega gradiva ni mogoče zaslediti indicev, ki bi kazali na to, da je bilo postopanje razpravljajoče sodnice v predmetni zadevi pristransko oziroma, da je imela sodnica izoblikovano mnenje glede odgovornosti storilca za storjeni prekršek že pred izvedbo dokazov v predmetnem postopku. Pritožbeno sodišče zato šteje, da smiselno zatrjevana bistvena kršitev določb postopka o prekršku ni izkazana.
Začasni odvzem vozniškega dovoljenja ni stranska sankcija temveč ukrep začasne narave, ki je obligatorno predpisan s strani zakonodajalca zaradi zagotavljanja varnosti cestnega prometa, saj se z njim iz cestnega prometa izloča tiste voznike, ki s storitvijo katerega od najhujših prekrškov, za katerega je predpisan izrek stranske sankcije 18 kazenskih točk v cestnem prometu, hudo ogrožajo varnost cestnega prometa.
ZP-1 člen 113.a, 113.a/1. ZUP člen 80, 80/1. ZPrCP člen 107.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor
Pritožba zaključek o obstoju utemeljenega suma izpodbija neutemeljeno, saj ga sodišče prve stopnje ni gradilo zgolj na podlagi trditev policistov, kot to očitno napačno razume pritožnik, temveč je pravilno zaključilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu prekršek, izhaja tako iz navedb v obdolžilnem predlogu kot tudi iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, ki je skladno z določbo prvega odstavka 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) javna listina in ki kljub temu, da ga obdolženec ni želel podpisati, pomeni dokaz o poteku in vsebini dejanj postopka in danih izjav.
zahteva za sodno varstvo - obrazložitev - razlogi o krivdi - subjektivni element
V obrazložitvi izpodbijane sodbe so povsem izostali razlogi o subjektivnem elementu storilki očitanega prekrška tj. krivdi, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ki pritožbenemu sodišču narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe.
ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-2. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 16, 17.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev hitrosti - naselje - merilniki hitrosti v cestnem prometu - meroslovne zahteve za merilnike hitrosti
Za odkrivanje prekrškov prekoračitve dovoljene hitrosti vožnje v cestnem prometu je dovoljena tudi uporaba laserskih merilnikov hitrosti, ki meritev slikovno ne dokumentirajo, saj ti sodijo v kategorijo nesamodejnih merilnikov hitrosti, ki merijo z nepremične točke, za katere pogoje določa 16. člen Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu.