ZPP člen 8, 214, 339, 339/2, 458, 458/1. SZ-1 člen 68, 71.
spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - nedopustni pritožbeni razlogi - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - pogodba o dobavi toplote - dobava toplotne energije - skupno odjemno mesto - etažni lastnik - sklepanje pravnih poslov s tretjimi osebami - razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami - dolžnost plačila upravniku - neplačane pogodbene obveznosti - poravnava zapadlih obveznosti - računi - neprerekane trditve
Relativno bistvene kršitve določb postopka, med katere spada tudi kršitev 214. člena v zvezi z 8. členom ZPP, ne predstavljajo dopustnega pritožbenega razloga v postopku v sporih majhne vrednosti.
Ker v navedbah tožene stranke ni podatka o tem, kdaj in koga naj bi M. Č. ustno zaprosila za podaljšanje najemne pogodbe, bi bilo njeno zaslišanje zgolj informativni dokaz, ki v pravdnem postopku ni dovoljen. Novejši pogledi sicer zagovarjajo izjemo od načelne prepovedi informativnih dokazov, predvsem tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena. Vendar v obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00041024
SZ-1 člen 23, 23/4. ZNP-1 člen 151, 151/1, 154. ZIZ člen 272, 272/1. ZNP člen 33, 33/1.
skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - upravljanje v večstanovanjskih stavbah - regulacijska začasna odredba - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - začasna ureditev spornega pravnega razmerja - upravnik večstanovanjske stavbe - upravljanje skupnih delov stavbe - upravljanje skupne stvari - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - razmerja med etažnimi lastniki - aktivna in pasivna legitimacija - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - delitev stroškov upravljanja - posebni skupni del - verjetnost terjatve - nujnost izdaje začasne odredbe
Namen (cilj) določbe četrtega odstavka 23. člena SZ-1 je, da manjkajoči dogovor (med upravniki) nadomesti sklep sodišča. V takšnem postopku se začasna odredba izda zaradi začasne ureditve medsebojnega spornega razmerja.
Regulacijska začasna odredba je sredstvo zavarovanja in ne sme nadomestiti rednega sodnega varstva. S predlogom za izdajo začasne odredbe, ki je po vsebini enak predlogu za ureditev razmerja, lahko udeleženec postopka uspe, če je predlagano začasno varstvo nujno potrebno, da kasnejše sodno varstvo ne bi ostalo brez pomena. Restriktivni pristop je potreben tudi pri napolnitvi vsebine pravnih standardov iz prvega odstavka 151. člena ZNP-1.
Bistveno pri presoji pogojev za izdajo predlagane začasne odredbe je, da predlagatelj ni izkazal obstoja okoliščin, ki bi narekovale nujno ukrepanje. Povedano drugače: predlagatelj ni izkazal, da je njegov položaj (ali položaj „njegovih“ etažnih lastnikov) tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka (saj v primeru čakanja redno sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00039421
ZPP člen 12, 214, 443, 443/1, 458, 458/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 29. OZ člen 190, 239, 341, 352, 352/3, 364, 365.
spor majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - laična stranka - verodostojna listina - javna listina - vračilo preveč plačanih sredstev - napačen obračun zneskov - pravilnost obračuna - obračunavanje stroškov upravnika - stroški obratovanja - število uporabnikov stanovanja - neupravičena obogatitev - kondikcijski zahtevek - pasivna legitimacija upravnika - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - odškodninska odgovornost upravnika - kršitev pogodbe - povprečna skrbnost oškodovanca - zastaranje odškodninske terjatve - univerzalni pravni naslednik - splošni zastaralni rok - sukcesivno nastajajoča škoda - zastaranje sukcesivne škode - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - priznanje dejstev
Škoda je nastajala iz istega razloga, zaporedno, postopno s potekom časa, torej sukcesivno. Po stališču sodne prakse zastaranje terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode začne teči, ko oškodovanec izve za storilca in začetek take škode. Pravočasno uveljavljanje povrnitve prve sukcesivno nastajajoče škode pretrga zastaranje in je zato mogoče uveljavljati tudi povrnitev nadaljnjih škod. Če pa oškodovanec zamudi zastaralni rok za uveljavljanje prvega zahtevka, je zastarala tudi celotna terjatev.
ZVEtL-1 člen 3, 18, 24, 35. SZ člen 8, 8/1, 8/4. ZSR člen 40, 40/4. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - splošni skupni del - vrednost stanovanja - hišniško stanovanje - sprememba namembnosti - pomen zemljiškoknjižnega vpisa - uskladitev podatkov z dejanskim stanjem v naravi - interventni zakon - dokazna pravila - zakonske domneve - odločanje po verjetnosti - dokazni standard gotovosti - stopnja prepričanja - materialnopravna pravnomočnost - ponovno odločanje o zadevi - načelo hitrosti postopka - predlagalni nepravdni postopek - novote v pritožbenem postopku
Postopek po ZVEtL-1 se vodi po pravilih nepravdnega postopka, ki pa ni primeren za razreševanje spornih lastninskopravnih vprašanj. V skladu s svojim namenom, da osebam, ki s pravnim naslovom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, omogoči vpis lastninske pravice na tem delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo, zakon olajšuje postopek tako, da sodišče odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev iz ZVEtL-1, razen če med udeleženci ni spora o drugačnem stanju ali če je drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega državnega organa (18. člen ZVEtL-1). Med udeleženci postopka spornih dejstev sodišče v postopku po ZVEtL-1 ne rešuje, niti postopka ne prekinja, pač pa odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz ZVEtL-1, če se ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00038478
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 458, 458/1. OZ člen 619.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - sklep o izvršbi - podjemna pogodba - razmerja med etažnimi lastniki - delitev stroškov med etažnimi lastniki - dolžnost plačila - nastopanje v svojem imenu in za svoj račun - pooblastila upravnika
Sodbe v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče je v izpodbijani sodbi pravilno pojasnilo, da je za sklepanje pravnih poslov s tretjimi osebami v imenu in za račun etažnih lastnikov pooblaščen upravnik. Toženec naročila storitve v imenu etažnih lastnikov res ni mogel podati, saj ni imel pooblastila, a ga je podal v svojem imenu in za svoj račun, zato mora opravljeno storitev tudi poravnati.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - odpoved najemne pogodbe - zamuda s plačilom najemnine - neplačilo najemnine in stroškov - zdravstveno stanje stranke v postopku - izpodbijanje dejanskega stanja - nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbenem postopku
Zgolj obrazložitev zdravstvenega stanja toženca in njegove žene za uspešnost pritožbe zoper zamudno sodbo ne zadostuje. Tudi ne navedbe, da sta položnice za nazaj poravnala. Pritožbene navedbe, da je ostalo še nekaj položnic za stroške letošnjega leta kvečjemu potrjujejo odločitev sodišča prve stopnje. Za dodati je, da pritožbene trditve v postopku tudi niso dokazno podprte. Sicer je pritožba neutemeljena tudi iz razloga, ker pri izdaji zamudne sodbe ugotovitev dejanskega stanja ni dopustno izpodbijati, pritožbene navedbe pa se nanašajo na dejansko stanje.
SZ-1 člen 5, 15, 25, 25/4, 29. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 13. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 7. SPZ člen 99. ZEN člen 77, 78. ZGO-1 člen 2.
varstvo solastninske pravice - solastnina na skupnih delih v etažni lastnini - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice - poseg v skupni del stavbe - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - sprememba zunanjosti - soglasje etažnih lastnikov za poseg - izvrševanje lastninske pravice - zimski vrt - streha - posli upravljanja - posel, ki presega redno upravljanje - vzpostavitev prejšnjega stanja
Soglasje lastnikov za izvedbena dela v posameznem delu je nujno, če pomenijo poslabšanje za drug posamezni del ali za skupne dele, ali če spreminjajo zunanji videz stavbe.
Pri morebitnem spreminjanju zunanjega videza stavbe gre za poseg v skupne dele (zunanji izgled celotne stavbe). Izgradnja zimskega vrta, torej zaprtje terase, ki že na prvi pogled spreminja zunanji videz stavbe, ni dopustna brez soglasja etažnih lastnikov.
Postavitev zimskega vrta je posel, ki presega redno upravljanje, saj ne gre za vzdrževanje posameznega dela stavbe - stanovanja z odprto teraso (na strehi), torej za ohranjanje pogojev za bivanje, pač pa za izboljšavo, s katero se več kot očitno spreminja tudi videz objekta.
upravnik večstanovanjske stavbe - postavitev zapornice - posel rednega upravljanja - posel, ki presega okvir rednega upravljanja - potrebna večina
Po zdajšnji zakonski ureditvi je potrebna tričetrtinska večina za sprejem sklepa, s katerim etažni lastniki zaprejo parkirišče večstanovanjske stavbe z zapornico. Višje sodišče sicer dopušča, da bi bila možna razlaga, da zadostuje že navadna večina, v kolikor zaključimo, da se s postavitvijo zapornice zagotavljajo pogoji za normalno uporabo skupnih delov večstanovanjske stavbe (parkirišča). V prid slednjemu bi lahko govorilo stanje v mestnih središčih, kjer je splošno znana stiska s parkirnimi mesti in bi obiskovalci, ki niso etažni lastniki, slednjim zasedali prosto dostopna parkirišča. S postavitvijo zapornice bi se zagotovili normalni pogoji za uporabo parkirišča lastnikom. Vendar pa je glede potrebne večine potrebno enotno pravilo. Razen, če etažni lastniki s pogodbo o medsebojnih razmerjih ne določijo drugače, ne more veljati različno splošno pravilo glede potrebne večine npr. v mestnih središčih ali na obrobjih.
SZ-1 člen 103, 106, 106/1, 106/2. ZOR člen 73. OZ člen 58.
najemno razmerje - najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe iz nekrivdnih razlogov - izpraznitev stanovanja - primerno stanovanje - nadomestno stanovanje - oblika pogodbe - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika (realizacija) - izvedba dokaza z izvedencem
Tožeča stranka namreč toženi stranki do sedaj ni ponudila primernega nadomestnega stanovanja. Dokler tako ne bo ravnala, toženci niso dolžni izprazniti nobenega od spornih stanovanj.
odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - pisna najemna pogodba - vsebina pogodbe - prosto urejanje pogodbenih razmerij - sprememba pogodbe - veljavnost sprememb pogodbe - obličnost spremembe pogodbe - krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe - zamuda s plačilom najemnine - rok za izselitev iz stanovanja
Pravna podlaga tožbenega zahtevka so določbe najemne pogodbe. Najemodajalec - tožeča stranka lahko najemno pogodbo odpove, če najemnik ne plača najemnine in stroškov ter zamudnih obresti za pretekli mesec kljub pisnemu opominu (7. člen pogodbe) ali če ne plača najemnine in stroškov v roku, ki ga določa najemna pogodba, dvakrat zaporedoma ali dva meseca v zadnjih dvanajstih mesecih (18. člen pogodbe). V 22. členu pogodbe sta se pravdni stranki izrecno dogovorili, da morajo biti vse spremembe ali dopolnitve najemne pogodbe sklenjene v pisni obliki, sicer so nične.
Pogodbeni stranki sta izključili možnost ustnih dogovorov ali konkludentnih dejanj v zvezi z njunim najemnim razmerjem.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da navedbe pravdnih strank v zvezi s plačevanjem skupnih stroškov stavbe za ta postopek niso pomembne. Tožeča stranka tožbenega zahtevka namreč ni temeljila na trditvah, da toženec zamuja s plačilom skupnih obratovalnih stroškov stavbe, temveč s plačilom najemnin in individualnih stroškov stanovanja (stroškov ogrevanja).
Lastnik stanovanja je tisti, ki mora odpovedati najemno pogodbo z odpovednim rokom najmanj 90 dni. Kadar se odpoved najemne pogodbe uveljavlja po sodni poti, pa sodišče določi rok za izselitev, ki ne sme biti krajši kot 60 dni in ne daljši od 90 dni.
odpoved najemne pogodbe - krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe - tožba na odpoved najemne pogodbe - neprofitno najemno razmerje - neplačevanje najemnine in stroškov - nepoznavanje prava - pravno relevantna dejstva - utemeljene okoliščine
Za odločitev v tej pravdni zadevi ni pomembno, da je toženec prejemnik socialne pomoči, pomembna bi bila le pravočasna sprožitev postopka za subvencionirano najemnino in pravočasno obvestilo najemodajalcu, da je tak postopek sprožil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00042186
SZ-1 člen 103, 103/3, 104.
odpoved najemne pogodbe - opomin na plačilo najemnine - rok za izpolnitev obveznosti - primeren rok za izpolnitev - finančno stanje dolžnika - subvencioniranje najemnine
Po oceni pritožbenega sodišča je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da v opominu dodeljeni 15-dnevni rok za plačilo skupnega zneska 5.499,63 EUR iz naslova neplačanih najemnin in obratovalnih stroškov ne predstavlja primernega roka za odpravo navedenega odpovednega razloga v luči določila tretjega odstavka 103. člena SZ-1.
Namen določitve primernega roka v opominu je brez dvoma ta, da ima najemnik v določenem roku realno možnost odpraviti odpovedni razlog. Tožeča stranka bi torej glede na višino dolga in ob tem, da ji je nesporno znan finančni položaj toženca, da torej toženec prejema le 400,00 EUR pokojnine, da je že upravičen do subvencije neprofitne najemnine in da ni kreditno sposoben, morala tožencu v opominu določiti daljši rok za odpravo odpovednega razloga.
tožba za izpraznitev nepremičnine - zamudna sodba - pogoji za zamudno sodbo - dopustni pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - vročanje tožbe - vročanje s fikcijo - javna listina - domneva o pravilnosti javne listine - izpodbojna pravna domneva - bolezen stranke v postopku - poslovna nesposobnost - poslovna sposobnost
Pomen vročanja je, da se stranka seznani z vsebino sodnega pisanja in po potrebi nanj ustrezno odreagira. To svojo pravico je toženka v konkretnem primeru v celoti izkoristila, saj se je zoper zamudno sodbo pritožila, njena pritožba pa je bila sprejeta v obravnavo kot pravočasna.
Če bi držale trditve o toženkini poslovni nesposobnosti, to ni razlog, s katerim bi bilo mogoče pritožbeno izpodbijati izdano zamudno sodbo, saj ta okoliščina ni mogla vplivati na pravilnost vročitve tožbe (vročitev je procesno dejanje sodišča, ki ga fizično izvede vročevalec, v konkretnem primeru poštar). Poslovna (procesna) nesposobnost bi bila lahko relevanten vzrok za nesposobnost odgovoriti na tožbo (kar bi predpostavljalo, da je toženka tožbo prejela) in bi v takem primeru lahko pomenila razlog za vrnitev v prejšnje stanje, tega pravnega sredstva pa toženka ni vložila.
Pravilno izpolnjeno obvestilo o vročitvi (kar predmetno obvestilo nedvomno je) predstavlja javno listino v smislu določb 224. člena ZPP, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. To domnevo je mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost javne listine, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
Vročitev tožbe v odgovor s fikcijo je ustrezno dokazana, domneve pravilnosti vročitve, ki jo izkazuje pravilno izpolnjeno obvestilo o vročitvi s fikcijo (javna listina), pa toženka ni uspela izpodbiti.
gospodarski spor majhne vrednosti - odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov - veljavnost odpovedi pogodbe
Za presojo, da je pogodba o upravljanju nehala veljati, ni bistveno, da se je pod dopis o odpovedi pogodbe o upravljanju podpisala C. C. kot pooblaščenka etažnih lastnikov poslovne stavbe D. in K., pač pa večina, s katero je bila izglasovana ta odpoved.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00035734
ZPP člen 7, 212.
spor majhne vrednosti - plačilo stanovanjskih in obratovalnih stroškov - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo
Toženka svojemu procesnemu (trditvenemu) bremenu ni zadostila, zaradi česar sodišče prve stopnje v zvezi z njeno zatrjevano terjatvijo ni moglo česarkoli (vsebinsko) ugotavljati oziroma pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka upoštevati.
SZ-1 člen 18, 30, 48, 50-52, 68 -71,. SPZ člen 67, 68, 105-127. OZ člen 70/1, 270/I, 280, 619.
etažna lastnina
Tožena stranka je kot etažni lastnik kljub izvršenemu plačilu upravniku, ki pa njenega nakazila očitno ni prenakazal tožniku, dolžna tožniku kot izvajalcu del (podjemniku) vtoževani znesek, ki predstavlja stroške iz naslova investicijskih vlaganj na skupnih delih stavbe za katere so zavezani etažni lastniki glede na njihov solastniški delež, plačati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00035208
URS člen 23, 23/2. ZPP člen 212, 214, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 346, 346/3, 352, 360, 454, 458, 458/1. ZS člen 17. Sodni red člen 160, 160/5. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 22. SZ-1 člen 48, 48/1, 48/2. SPZ člen 118, 118/1.
pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - triaža - triažni sodnik - varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - letni razpored sodnikov - dodelitev zadev - predodelitev zadeve drugemu sodniku - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - poročilo o kršitvah določb postopka - prepozna dopolnitev pritožbe - pravica do izjave - postopek v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog - pogodba o upravljanju stanovanjskih hiš - veljavna sklenitev pogodbe - plačilo stroškov upravljanja in obratovanja - delitev stroškov upravljanja v večstanovanjski stavbi - sklepčna tožba - trditveno in dokazno breme - višina vtoževane terjatve - odločitev o stroških - plačilo odvetniških stroškov
V obravnavani zadevi je sodila sodnica, izbrana po pravilih, vnaprej določenih z zakonom, sodnim redom in letnim razporedom sodišča, zato strankama ni bila kršena pravica iz drugega odstavka 23. člena Ustave.
Tožeča stranka je konkretizirala in dokazno podprla pravno relevantna dejstva v zvezi z iztoževano terjatvijo (iz naslova upravljanja in obratovanja večstanovanjskega objekta). S tem je prevalila trditveno breme na toženo stranko, ki bi morala trditvam tožeče stranke konkretizirano nasprotovati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00036055
ZVKSES člen 29. OZ člen 336, 336/1, 461, 461/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - poslovna odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti - grajanje napak - nastanek škode - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka
Stališče, da zastaralni rok začne teči šele od trenutka seznanjenosti upnika z elementi odškodninske obveznosti, pomeni, da dolžnik v primeru kršitve posamezne pogodbene dolžnosti nima nobene časovne zaščite pred odškodninskimi zahtevki sopogodbenika.