ZDen člen 3, 3-18, 3-19, 52, 54, 64, 64/1. ZIKS člen 145. ZUP člen 26, 26/3, 27, 27/1, 129, 129-1, 129-3. ZUP (1986) člen 125.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - pravna podlaga za denacionalizacijo - sodna pristojnost - upravna pristojnost - pravočasnost zahteve
Za določitev pristojnosti za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo (sodna ali upravna pristojnost) je bistvena ugotovitev pravnega temelja, ki je bil podlaga za prehod premoženja v državno last, in ne pravna podlaga, ki jo je stranka navedla v zahtevi.
Tožnik je vložil več prošenj z enako vsebino in sicer želi BPP za zastopanje na prvi in drugih stopnji v kazenskem postopku. Tožena stranka je ugotovila, da je o isti upravni zadevi že bil voden postopek, zato je tožnikovo prošnjo za BPP pravilno zavrgla.
Določba tretjega odstavka 23. člena ZSRT, ki se izrecno nanaša na „počitniške hiše oz. počitniška stanovanja“, in ki določa, da so zavezanci za plačilo tudi njihovi lastniki, daje pravno podlago za naložitev obveznosti tako pravnim kot fizičnim osebam kot lastnikom navedenih objektov.
davek na promet nepremičnin - vračilo davka na promet nepremičnin - razdrtje pogodbe
Glede na 16. člen ZDPN-2 za vračilo davka na promet nepremičnin ni dovolj, da se prodajna pogodba za nepremičnine razdre, temveč mora biti izpolnjen tudi nadaljnji pogoj, to je, da se pred tem zemljiškoknjižni prenos lastništva nepremičnin ne opravi.
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 24, 24/2. SZ člen 72, 72/1, 72/4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - solastništvo nepremičnine - razpolaganje s premoženjem - postopek razdružitve solastnine
Ker je tožnik toženec v postopku ugotovitve deleža in razdelitve skupnega premoženja, med drugim tudi sporne hiše, z njo oziroma njenim deležem v površini 38,50 m2 (glede na nedoločenost deleža tožnika kot skupnega lastnika niti ni jasno, na kakšen način naj bi razpolagal s tako opredeljenim delom hiše) do ugotovitve deležev in posledično delitve ne more razpolagati. Zato presežka stanovanjske hiše v površini 38,50 m2, v kateri tožnik živi, v obravnavanem primeru ni mogoče šteti kot premoženje prosilca, s katerim ta lahko razpolaga.
Pri presoji utemeljenosti dodelitve BPP se skladno s 24. členom ZBPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je bistveno, da zadeva ni očitno nerazumna in da je pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj. Tožnik ugotovitve, da gre v konkretnem primeru za očitno nerazumno vlogo, ni z ničemer zanikal niti ni dokazal nasprotnega. Le pavšalno je zatrjeval, da je upravičen do BPP, ter smiselno tudi, da je njegovo finančno stanje slabo. To pa odločitve ne more spremeniti, saj morajo biti za dodelitev BPP izpolnjeni ne le finančni, pač pa tudi objektivni pogoji iz 24. člena ZBPP.
davčni postopek - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - kršitev materialnega zakona - sklicevanje na stališče sodne prakse
ZDavP-2 kot razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici določa glede na določbe ZUP milejši pogoj: kršitev materialnega zakona. Za kršitev zakona torej ni treba, da je očitna, ko se to zahteva po določbah ZUP, torej razvidna že na prvi pogled in s tem neposredno iz izpodbijane odločitve. Relevantna je lahko vsakršna kršitev zakona. Pri tem ni videti ovire, da zavezanec kršitev zakona utemeljuje s sklicevanjem na stališče sodne prakse, konkretno na stališče Vrhovnega sodišča, ki ga je glede uporabe prava zavzelo v vsebinsko enaki zadevi.
davčni postopek - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - kršitev materialnega zakona - sklicevanje na stališče sodne prakse
ZDavP-2 kot razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici določa glede na določbe ZUP milejši pogoj: kršitev materialnega zakona. Za kršitev zakona torej ni treba, da je, kot zahteva ZUP, očitna, torej razvidna že na prvi pogled in s tem neposredno iz izpodbijane odločitve. Relevantna je lahko vsakršna kršitev zakona. Pri tem ni videti ovire, da zavezanec kršitev zakona utemeljuje s sklicevanjem na stališče sodne prakse, konkretno na stališče Vrhovnega sodišča, ki ga je glede uporabe prava zavzelo v vsebinsko enaki zadevi.
davčna izvršba - pritožba zoper sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik ugovarja zoper izvršilni naslov, tovrstnih ugovorov pa v izvršilnem postopku ni mogoče z uspehom uveljavljati, zato jim tudi sodišče, ki v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost sklepa o davčni izvršbi, ne more slediti.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013 člen 13.
dodelitev nepovratnih sredstev - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - razpisni pogoji - izpolnjevanje razpisnih pogojev - velikost prevzete kmetije
Za zadostitev pogojev po javnem razpisu mora biti prevzeta kmetija večja od kmetije, ki jo je imel prosilec do tedaj v lasti, to se pravi, da se ne morejo prištevati še GERK-i iz prejšnjega kmetijskega gospodarstva, četudi je to ukinjeno.
ZUP člen 43, 142. ZEKom člen 22, 120. ZIN člen 24.
telekomunikacije - operater s pomembno tržno močjo - nadzor nad izvajanjem obveznosti - položaj stranskega udeleženca - pravni interes
V postopku nadzora nad izpolnjevanjem z (regulatorno) odločbo naloženih obveznosti nista v ničemer prizadeta pravni položaj oziroma pravna korist drugih konkurenčnih operaterjev.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sodna odločba - zavrženje tožbe
Tožnik izpodbija akta, izdana v sodnem postopku, ki ju je izdal, ki ni oblastni organ, niti v zadevi ne gre za zadevo javnopravnega odločanja. V zadevi tudi ne gre za akt, ki bi bil izdan v postopku izvrševanja javnih pooblastil (v smislu ZUP in ZUS-1), zato je moralo sodišče predmetno tožbo zavreči.
upravni spor - dokončni upravni akt - pritožba v upravnem postopku - prezgodaj vložena tožba - zavrženje tožbe
Ker je bil ob vložitvi tožbe zoper izpodbijano odločbo pritožbeni postopek še v teku, je bila tožba vložena prezgodaj. Sodišče jo je zato na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
dohodnina - dohodek iz preteklih let - povprečenje - izplačilo na podlagi upravne odločbe
Tožnica je dohodke iz preteklih let prejela v odmernem letu 2010, izplačani pa so ji bili na podlagi odločbe ZPIZ in s tem na podlagi upravne odločbe. Zato niso izpolnjeni predpisani pogoji za povprečenje iz 120. člena ZDoh-2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca
V postopku ponovnega preverjanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči je upravni organ pravilno ugotovil, da vrednost nepremičnin, ki ustrezata prosilčevemu solastnemu deležu, presega premoženjski kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ne glede na morebitni sodni postopek glede teh nepremičnin (ta trditev spisovno ni izkazana), sodišče takšnih okoliščin (obstoj postopa razdružitve nepremičnin) ne more upoštevati, ker zakonsko določilo, ki se nanaša na upoštevanje premoženja (13. člen ZBPP) za dodelitev BPP, takšnih izjem ne dopušča, pa tudi sicer gre za postopek odvzema BPP v drugem sodnem postopku in ne v postopku razdružitve solastnega premoženja.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - članstvo v zbornici - zbornični prispevek - odmerna odločba - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik pravilnosti sklepa o davčni izvršbi niti ne ugovarja. Smiselno ugovarja vsebini odmerne odločbe, s katero mu je bil odmerjen zbornični prispevek in ki se izvršuje z izpodbijanim sklepom. S tem pa ne more uspeti, saj s (pri)tožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.
ničnost odločbe - zahteva za izrek ničnosti odločbe - neizvršljivost odločbe - prizidek k zgradbi - solastništvo prizidka
Tožnik zatrjuje, da je upravni organ pri svoji odločitvi prezrl, da je predmetna nepremičnina v solasti več oseb, tožnik kot inšpekcijski zavezanec pa je lastnik le 120/540 celote. Vendar pa je glede na zapisniško ugotovljeno dejansko stanje (tožnik ni dokazoval nepravilnosti zapisnika po drugem odstavku 80. člena ZUP) mogoče zaključiti, da je tožnik edini lastnik spornega prizidka, ne glede na njegovo zatrjevanje, da ta prizidek v kupoprodajni pogodbi ni naveden, kot tudi ne v zemljiški knjigi. Nesporno dejstvo med strankama tudi je, da gre za nelegalno gradnjo, zato niso utemeljene tožbene trditve, da bi se z inšpekcijskim ukrepom odstranitve tega nelegalnega dela stanovanjske stavbe, posegalo v solastnino ostalih stanovalcev tega objekta, ker solastništvo tudi po tožbenih trditvah, ni izkazano niti v kupoprodajni pogodbi, niti v zemljiški knjigi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zagovornik v kazenskem postopku
Iz okoliščin primera ne izhaja, da prosilec ne bi bil sposoben razumeti, česa je obdolžen, in da se ne bi bil sposoben braniti pred očitki vsebovanimi v zahtevi za opravo posameznih preiskovalnih dejanj. Glede na načelo materialne resnice je sodišče dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati dejstva in izvajati dokaze, ki so obdolžencu v korist. Dodelitev BPP bi bila tudi nesorazmerna glede na opis in težo očitanih kaznivih dejanj ob dejstvu, da je sodišče dolžno v kazenskem postopku postopati v skladu z načelom iskanja materialne resnice.
davek na promet nepremičnin - prodaja na javni dražbi - davčni zavezanec - nastanek davčne obveznosti
Za odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini po 3. členu ZDPN-2 gre tudi pri prometu nepremičnin v izvršilnem postopku, kjer dolžnik nastopa smiselno kot prodajalec nepremičnine. Davčna obveznost nastane ob domiku nepremičnine in ne šele ob vpisu kupca nepremičnine v zemljiško knjigo.
prodaja poslovnega deleža - dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - dohodek od dobička iz kapitala - vrednost kapitala ob pridobitvi - revalorizacija vrednosti kapitala
Dohodek od dobička iz kapitala glede na 17. člen ZDoh-1 spada med dohodke, ki so obdavčeni z dohodnino. Prvostopenjski organ je zato ravnal pravilno, ko je v utemeljeno obnovljenem postopku odmere dohodnine v davčno osnovo, poleg dohodkov, ki jih je napovedal že tožnik sam, vključil tudi dobiček iz kapitala, ugotovljen s posebno (že pravnomočno) odločbo. Pri tem je bil upoštevan tudi v postopku odmere davka od dobička iz kapitala že obračunan in plačan davek.
Glede ugovora, da pri izračunu osnove za obdavčitev ni bila upoštevana revalorizirana vrednost nabavne vrednosti poslovnega deleža, sodišče poudarja, da je po določbi 90. člena ZDoh-1 davčna osnova pri dobičku iz kapitala razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi in da tako revalorizacija vrednosti kapitala v času pridobitve v ZDoh-1 ni bila določena.