CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00076997
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/2-1, 400, 400/1, 400/2, 407, 407/4. KZ-1 člen 82. ZSKZDČEU-1 člen 225, 235. ZIKS-1 člen 250a. ZPP člen 108. Pravilnik o kazenskih evidencah (2018) člen 6, 6/1-11, 6/2.
postopek osebnega stečaja - postopek za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - absolutna ovira - kazniva dejanja storjena v tujini - podatki iz kazenske evidence - prodaja ukradene stvari - kazniva dejanja proti premoženju ali gospodarstvu - trditveno in dokazno breme - izbris obsodbe iz kazenske evidence - kazenska evidenca - potek časa - Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS) - zavrženje predloga - pravne posledice nedopolnitve - načelo zaupanja
Ker sta obsodbi vpisani v kazensko evidenco in še nista izbrisani, je na dolžniku trditveno in dokazno breme, da izkaže, da kljub temu ni ovir za odpust obveznosti. Stečajno sodišče namreč po uradni dolžnosti pridobi zgolj podatke za stečajnega dolžnika iz kazenske evidence (prvi odstavek 400. člena ZFPPIPP). Glede na podatke iz kazenske evidence pa nato sodišče presoja le potek časa za izbris obsodbe iz kazenske evidence po 82. členu KZ-1 (prvi odstavek 400. člena ZFPPIPP in smiselna uporaba splošnega pravila o uporabi prava za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti po 479. členu ZFPPIPP). Stečajni dolžnik pa lahko izkaže, da ni ovir za odpust obveznosti, ker se bodo do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za izbris obsodbe po tujem pravu.
Po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena Pravilnika o kazenskih evidencah se sicer v kazenske evidence vpisuje tudi podatke o izvršeni kazni ali vzgojnem ukrepu. Vendar za državljane Republike Slovenije in pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so jim kazenske sankcije izrekla tuja sodišča, ministrstvo v kazenske evidence vpisuje razpoložljive podatke (drugi odstavek 6. člena Pravilnika o kazenskih evidencah). Podatek o izvršeni kazni v konkretnem primeru ni vpisan v kazensko evidenco dolžnika, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno pozvalo dolžnika na predložitev dokazil glede sodbe in izvršitve kazni. Stečajno sodišče namreč po uradni dolžnosti pridobi zgolj podatke za stečajnega dolžnika iz kazenske evidence.
Po 11. členu Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ podatek o izvršitvi kazni ni predmet posredovanja informacij v okviru sistema ECRIS.
Ob upoštevanju načela zaupanja, ki velja med državami članicami Evropske Unije, tudi ob upoštevanju določbe 3. točke 5. člena Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ, ki določa obveznost države državljanstva, da posreduje zgolj posodobljene informacije, je potrebno zaupati, da so v kazenski evidenci navedene zgolj obsodbe, ki še niso bile izbrisane. O izbrisu obsodbe odloča država, v kateri je bila kazenska sankcija izrečena.
ZFPPIPP člen 61, 61/4, 61/4-3, 61/4-4, 256, 396, 396/2, 396/4.
sklep o preizkusu terjatev - seznam preizkušenih terjatev - obrestovanje terjatve - sklep o končanju postopka osebnega stečaja
Upnica se ne pritožuje utemeljeno proti sklepu o preizkusu terjatev. Terjatev za glavnico, obresti, natekle do začetka stečajnega postopka, in stroške ji je bila priznana, napačno pa naj ji sodišče prve stopnje ne bi priznalo tudi zakonskih zamudnih obresti, tekočih od začetka stečajnega postopka do plačila.
Odločitev, ki jo pritožnica pogreša, je treba sprejeti v sklepu o končanju postopka osebnega stečaja, tj. nad premoženjem fizične osebe, skladno z drugim odstavkom in zaradi učinka iz četrtega odstavka 396. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 299, 299/1, 299a, 299a/1-3, 299a/4, 330, 330/3.
stečajni postopek - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - dodatni sklep o prodaji - začetek prodaje - ovira za prodajo na prisilni dražbi - izločitvena pravica - zamuda roka za prijavo izločitvene pravice - načelo koncentracije postopka - zaznamba
Zamuda roka za prijavo izločitvene pravice ne povzroči prenehanja izločitvene pravice. Vendar pa z zamudo tega roka preneha ovira za prodajo nepremičnin, ki so predmet izločitvene pravice.
Prijava izločitvene pravice je pravočasna le, če je vložena v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 299. člen ZFPPIPP). Četudi je upnik vložil tožbo zaradi uveljavitve prerekane izločitvene pravice, ta tožba ne preprečuje prodaje premoženja v smislu tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP, če izločitvena pravica ni bila pravočasno prijavljena. Vložena tožba na uveljavitev prerekane izločitvene pravice je ovira za prodajo premoženja samo, če je bila izločitvena pravica pravočasno prijavljena. V nasprotnem primeru bi to pomenilo (lahko tudi namerno) oviranje izvedbe stečajnega postopka.
pritožba zoper sklep o stroških postopka - sklep o pravdnih stroških - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave
Terjatev iz naslova povrnitve pravdnih stroškov nastane šele z izdajo sklepa o stroških, ne glede na to, kdaj so stranki stroški, do povrnitve katerih je upravičena, nastali. Odločitev o stroških je namreč odvisna od uspeha v pravdi in šele s pravnomočnostjo odločitve o glavni stvari (glede temelja) in nato še s pravnomočnostjo odločitve o višini priznanih stroškov nastane terjatev v razmerju med pravdnima strankama.
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 365, 365/1-3, 366, 371, 371/10.
postopek osebnega stečaja - razdelitev posebne razdelitvene mase - sklep o razdelitvi - pritožbeni razlogi - procesna legitimacija - stranka glavnega postopka - ločitvena pravica - pravnomočna odločba
Ker je obstoj ločitvene pravice upnice B. na premoženju stečajnega dolžnika pravnomočno in dokončno ugotovljen v okviru sodnega postopka, poplačilo v stečajnem postopku, ki upošteva pravnomočne sodne odločbe o obstoju ločitvene pravice, ne more predstavljati zlorabe pravice, kot to uveljavlja stečajni dolžnik v pritožbi.
Pritožbeni razlogi zoper sklep o prvi razdelitvi posebne razdelitvene mase so omejeni. Sodišče v fazi izdaje sklepa po drugem odstavku v zvezi s 3. točko prvega odstavka 365. člena v zvezi z desetim odstavkom 371. člena ZFPPIPP preverja zgolj pritožbene razloge iz 366. člena ZFPPIPP. Pritožbene navedbe o neobstoju ločitvene pravice upnice B. ne morejo biti več relevantne, ker je o tem sodišče že pravnomočno odločilo. Drugih ugovorov, ki se lahko uveljavljajo v pritožbi zoper izpodbijani sklep, pa stečajni dolžnik v pritožbi ne navaja.
ZFPPIPP člen 59, 59/2, 60, 60/2, 60/2-3, 296, 296/5. ZPP člen 163, 163/4.
povrnitev pravdnih stroškov - prijava stroškovne terjatve v stečaju - terjatev, nastala pred začetkom stečajnega postopka - prenehanje terjatve
Ker tožeča stranka poleg glavnice in zamudnih obresti ni prijavila tudi terjatve za pravdne stroške, ki so ji nastali do začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, ji je terjatev do tožene stranke v tem delu prenehala, s čimer je izgubila pravico do njenega uveljavljanja v sodnem postopku.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 224, 224/4. ZFPPIPP člen 235, 235/2, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2.
postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - vročitev s fikcijo - vročilnica kot javna listina - domneva insolventnosti
Vročilnica ustvarja izpodbojno domnevo o tem, kdo in kdaj je prejel sodno pisanje, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična, vendar le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00076623
ZFPPIPP člen 23, 23/2, 256, 256/1, 256/2, 376, 376/1, 396, 396/1, 396/1-1, 396/1-2, 396/2, 396/4. ZFPPIPP-H člen 137, 137/1, 137/2. ZIZ člen 21. ZPP člen 351, 351/3.
končanje postopka osebnega stečaja - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - obrestovanje prijavljene terjatve po začetku stečajnega postopka - predpisana obrestna mera zamudnih obresti - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - prehodne in končne določbe
Tudi sklep o končanju postopka osebnega stečaja, ki se je pričel pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H mora določiti obrestovanje terjatev po začetku stečaja, skladno z 256. členom ZFPPIPP. Pravnomočen sklep o končanju postopka osebnega stečaja je namreč izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev. Z novelo ZFPPIPP-H spremenjena določba 396. člena ZFPPIPP je to izrecno določila, vendar gre pri tem po oceni pritožbenega sodišča za redakcijsko spremembo, zaradi jasnosti. Za postopke, ki so se začeli pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H, pa je potrebno določbo 396. člena ZFPPIPP razlagati v povezavi z 256. členom ZFPPIPP in stečajnemu dolžniku naložiti tudi plačilo predpisanih obresti od neplačanih priznanih terjatev.
Pritožnik ne oporeka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da ni poravnal davkov in prispevkov za socialno varnost za zaposlene delavce ter prispevkov za zdravstveno zavarovanje za obdobje od julija 2022 do maja 2023. Niti ne oporeka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je podan dejanski stan domneve o dolžnikovi trajnejši nelikvidnosti iz 2. točke četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Ker je navedena domneva neizpodbojna, dolžnik ne more uspeti s trditvami, da v kratkem pričakuje nakazilo 100.000,00 EUR, s katerim naj bi poravnal nastale dolgove.
Dolžnikove trditve, da ima veliko premoženja, vendar predlagateljici noče plačati, ker se boji njenega stečaja, je sodišče prve stopnje utemeljeno označilo za irelevantne, saj je njeno judikatno terjatev dolžan plačati.
Ker je bil izpodbijani sklep pritožnikovemu pooblaščencu vročen še pred naznanitvijo preklica pooblastila, je bila vročitev že vprvo pravno učinkovita.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - način prodaje - javna dražba
Pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni navedlo, zakaj meni, da je prodaja na javni dražbi najprimernejši način, je povsem pavšalna. Določba 329. člena ZFPPIPP določa načine prodaje in sicer se pogodba o prodaji premoženja stečajnega dolžnika lahko sklene samo na podlagi javne dražbe, spletne javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb. Sodišče prve stopnje je tako odločilo v skladu z zakonsko predvidenimi načini prodaje.
ZFPPIPP člen 389, 389/3. ZIZ člen 102, 102/1. ZSVarPre člen 26.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - plačilo na fiduciarni račun - plačilo preživnine - ustavitev postopka
Nikakor pa stečajne mase ni mogoče omejiti v znesku 274,55 EUR, kot to meni pritožnica, saj je to znesek, ki se upošteva v skladu s 26. členom ZSVarPre na ravni cele družine, ko je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo obema staršema. V primeru osebnega stečaja nad dolžnikom pa je pri omejitvi zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso, za preživljanje otroka treba upoštevati le polovico zneska, ki ga določajo merila 26. člena ZSVarPre.
V tej zadevi je bila Pogodba o cesiji v svojem zapisu jasna: ne po tem zapisu, ne po kontekstu, v katerem je bil ta zapis izoblikovan, ni bila objektivno sporna. Ni mogoče prebijati v celoti jasnega besedila te pogodbe in v njej videti prevzem dolga zgolj na podlagi poznejše okoliščine, da je toženka podpisala Predlog za medsebojno kompenzacijo. Tudi če se ne razišče do konca toženkine teze, da je šlo za nenameren lapsus, je edini še možen zaključek ta, da do pobotanja s toženkinim podpisom tega tožničinega predloga pač ni prišlo, ne pa da je tista pogodba nekaj drugega kot to, kakor se glasi.
Izpodbojna tožba ni sklepčna. Prvič, gre za pogodbo med tretjimi, izpodbojna pa so samo dejanja stečajnega dolžnika. In drugič, navedena pogodba je ustvarila pogoje, da družba A. pride v položaj, da bodisi sama s cedirano terjatvijo za plačilo najemnine pobota (kar ji glede na zgoraj opisani lapsus ni uspelo) tožničino terjatev za plačilo kupnine bodisi da se ta pobot zgodi samodejno kot pravna posledica začetka stečajnega postopka. To (oboje) pa je dovoljeno.
Ker so bile kompenzacije časovno povsem blizu nakupom, je ob odsotnosti toženkinih navedb o stvarno utemeljenem in razumnem poslovnem razlogu za nakup žage za les, stroja za električno varjenje in treh različnih vrst kablov utemeljeno sklepati, da so bili navidezni ločeni nakupi in poboti kupnine z najemnino sestavni deli prikritih nadomestnih izpolnitev.
sklep o preizkusu terjatev - dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - obravnava vloge glede na njeno vsebino
Sodišče prve stopnje vloge pritožnika ni presojalo (ker je očitno glede na poimenovanje ni štelo kot ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev), niti je ni poslalo upraviteljici. Čeprav na podlagi poimenovanja vloge dejansko ni mogoče sklepati, da gre za ugovor, pa ni bistveno, kako pritožnik svojo vlogo poimenuje, pač pa je bistvena njena vsebina.
ZFPPIPP člen 59, 59/5, 265, 265/4, 267, 267/2, 267/5, 267/6, 267/7, 268, 268/1. OZ člen 19.
odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - učinkovanje odstopne izjave - vročitev izjave o odstopu
Glede na določila ZFPPIPP je torej po presoji sodišča druge stopnje za učinkovanje odstopne izjave s posledico razveze vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe bistveno, da je bila odstopna izjava sopogodbeniku dana v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka oziroma od dneva, ko upravitelj prejme obvestilo upnika iz četrtega odstavka 265. člena ZFPPIPP in da stečajni upravitelj v istem obdobju pridobi soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice.
Stališču tožnice, da bi morala biti izkazana vročitev izjave sopogodbeniku znotraj trimesečnega roka, ni slediti. Po presoji sodišča druge stopnje zadošča, da je odstopna izjava dana v trimesečnem roku iz drugega odstavka 267. člena ZFPPIPP, kar mora v primeru spora dokazati odstopnik od pogodbe.
ZFPPIPP člen 379, 379/1, 379/4, 379/5. ZPP člen 150.
sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - ugovor upnika - založitev predujma - višina predujma
Ali je ocena stroškov, na podlagi katere je bil določen predujem v obravnavani zadevi po višini pravilna, je vprašanje materialnega prava. Sodišče mora glede predvidenih stroškov za zastopanje preko kvalificiranih pooblaščencev v pravdnih postopkih izhajati iz določil ZPP in Odvetniške tarife, glede predvidenih tekočih in občasnih stroškov stečajnega postopka pa iz določil ZFPPIPP in Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroškov, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen. Pri tem mora paziti, da so v predujmu zajeti vsi tisti stroški, za katere lahko po lastnih izkušnjah vnaprej predvideva, da bodo tekom postopka nastali in bili potrebni. Pri tem upošteva zlasti okoliščine, kot so vrednost spora, njegovo vsebino, predvideno dolžino in obseg dokaznega postopka, število pravdnih strank in njihovih pooblaščencev. Vedno pa gre le za vnaprejšnjo oceno, ki ne more biti narejena z gotovostjo in tudi ne povsem točna, saj gre šele za začetek postopka in je njegova dolžina odvisna od številnih dejavnikov, tudi takšnih, na katere sodišče nima vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00076867
ZGD-1 člen 81, 81/3, 503, 503/4. ZFPPIPP člen 131, 131/2-3, 354, 354/1. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/4.
družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) - družbeniška tožba - actio pro socio - tožba družbenika v svojem imenu in za račun družbe - obveznosti iz družbeniškega razmerja - predujem za stroške postopka - izterjava - stečajni postopek - stroški stečajnega postopka - udeležba v postopku - izdaja sklepa - kriterij uspeha strank
Ker je družbeniška tožba vložena za račun družbe in je cilj tožbe izpolnitev v korist družbe, je zakonodajalec breme stroškov postopka naložil družbi, ki bi sicer sama morala skrbeti za dosledno izvajanje obveznosti družbenikov. Predujem je namenjen kritju stroškov, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka in vključujejo stroške taks, zastopanja, prič in izvedencev. Sodišče sklep o založitvi predujma izda po uradni dolžnosti in če družba predujma ne založi, ga sodišče izterja po uradni dolžnosti. Višino predujma sodišče določi glede na lastno oceno višine predvidenih pravdnih stroškov.
Pritožbena navedba, da je pritožničina obveznost iz naslova založitve predujma za kritje stroškov družbeniške tožbe nastala z vložitvijo tožbe, je zmotna. Pritožnica do izdaje sklepa o predujmu ni bila udeležena v predmetnem pravdnem postopku po nasprotni tožbi. Njena obveznost založitve predujma za stroške postopka na račun sodišča prve stopnje je nastala z izdajo sklepa o predujmu, s katerim je sodišče prve stopnje tudi določilo višino predujma, ki ga je pritožnica dolžna založiti. Ker je bil sklep o predujmu izdan po začetku stečajnega postopka nad pritožnico, je pritožničina obveznost iz naslova založitve predujma nastala po začetku stečajnega postopka in predstavlja strošek stečajnega postopka.
Šesti odstavek 268. člena ZFPPIPP jasno in izrecno določa, da mora druga pogodbena stranka stečajnega dolžnika svojo terjatev za povrnitev škode iz petega odstavka (to je škode, ki jo je imela zaradi razveze pogodbe zaradi uresničitve odstopne pravice) prijaviti v stečajnem postopku in se plača iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov. Rok za prijavo te terjatve je določen v petem odstavku 59. člena ZFPPIPP, in sicer mora upnik svojo terjatev za povrnitev škode prijaviti v enem mesecu po prejemu izjave stečajnega dolžnika o uresničitvi odstopne pravice.
Do razveze pogodbe zaradi uresničitve odstopne pravice ni prišlo šele z vložitvijo tožbe v zadevi XI Pg 1143/2020 na vračilo kupnine, niti s pravnomočnostjo sodbe XI Pg 1143/2020. Tožba na vračilo kupnine v zadevi XI Pg 1143/2020 je bila samo posledica razveze pogodbe, kot je določena v drugem odstavku 111. člena OZ. Škoda je nastala že pred razvezo pogodbe, ko je imela toženka po navedbah tožnikov nepremičnino v posesti in naj bi jo s svojimi ravnanji razvrednotila, tožnika pa sta pravico za povrnitev škode pridobila z odstopom od pogodbe s strani stečajnega upravitelja toženke.
Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (165. člen OZ). Tožnika sta bila z obvestilom stečajnega upravitelja z dne 14. 2. 2020 seznanjena tako s stečajem toženke kot z odstopom od pogodbe.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - pravočasnost predloga - prepozen predlog - položaj stranke - seznanitev stranke z relevantnimi okoliščinami
Predlagatelj je bil najkasneje z dnem 22. 6. 2022, ko je vložil predlog za izdajo potrdila o neizvršljivosti, seznanjen s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti relevantnega sklepa. Predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, ki je bil vložen 18. 2. 2023, je zato prepozen.
Pravilo iz prvega odstavka 498. člena ZGD-1 velja za družbenika gospodarske družbe, kar ni niti upnica niti C. C. Tudi če bi bil C. C. družbenik dolžnika (a ni, to je družba D., d. o. o.), družbenica dolžnika še vedno ne bi bila njegova zunajzakonska partnerica in ji zato ni mogoče pripisati dolžnosti, da mora v času, ko bi morali družbeniki kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lastni kapital, to storiti tudi ona. Samo če bi to po določilih ZGD-1 morala storiti tudi upnica, ne bi imela pravice zahtevati vrnitve posojila v postopku prisilne poravnave.