ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 235, 235/2, 242, 242/2, 278, 278/3. ZPP člen 140, 142, 142/6, 339, 339/2, 339/2-8.
insolventnost dolžnika - predhodni stečajni postopek - odločanje o začetku stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - vročitev predloga dolžniku - osebna vročitev - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - rok za dvig pisanja - oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka - vročitev v hišni predalčnik - fizični prejem pisanja - odsotnost vročitve - nevročitev - izpodbijanje sklepa o začetku postopka - pritožbeni razlogi - neobstoj terjatve - pritožba družbenika - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka
Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka (fikcija vročitve).
Neutemeljene so pritožbene trditve, da terjatev predlagatelja ne obstoji, saj pritožnika tega pritožbenega razloga ne moreta uspešno pritožbeno uveljavljati. Dolžnik bi moral slednje uveljavljati (že) v ugovoru (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP). Pritožbeni okvir družbenika dolžnika pa je v primerjavi s pritožbo, ki jo lahko zoper sklep vloži dolžnik, tudi zožen. Družbenik lahko sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom izpodbije le, če dokaže, da dolžnik ni insolventen niti po 1. niti po 2. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 301, 301/1, 301/8, 383, 383/1, 396, 396/4, 408, 408/2, 408/2-5, 410/5. ZPP člen 319, 365/3.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - zavrženje tožbe - pravna korist za vodenje pravde - osebni stečaj dolžnika - v stečaju priznana terjatev - učinek pravnomočne sodbe - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti
V primeru, ko je tožnica za uveljavitev svoje terjatve začela pravdni postopek pred začetkom postopka osebnega stečaja, ki se je končal z izdajo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, v postopku osebnega stečaja pa je bila tožničina terjatev priznana in je bil tudi izdan sklep o odpustu obveznosti, ki na tožničino terjatev ne učinkuje (5. točka drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP), se določbi prvega in osmega odstavka 301. člena ZFPPIPP smiselno uporabita tako, da ima upnik lahko še vedno pravni interes za uveljavitev te terjatve v pravdi. Upnik za njeno uveljavitev zaradi posebne ureditve postopka osebnega stečaja v primeru, ko je bil izdan sklep o odpustu obveznosti, namreč z izdajo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja ne pridobi izvršilnega naslova (peti odstavek 410. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je torej preuranjeno odločilo, da tožnica zaradi priznanja njene terjatve v stečajnem postopku nima pravnega interesa za vloženo tožbo v obravnavani zadevi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00064354
ZGD-1 člen 8, 8/1. ZFPPIPP člen 408, 108/1. OZ člen 165.
spregled pravne osebnosti - osebni stečaj - vpliv odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - zapadlost odškodninske terjatve - obseg škode
Škoda naj bi tožniku nastala zaradi poplav med 16. in 20. septembrom 2010, v katerih so bili uničeni stroji za obdelavo kovine. Nastalo škodo je po tožnikovem nalogu ocenil izvedenec in cenilec strojne stroke. Škodo v višini 80.000 EUR je ocenil glede na vrednost poškodovanih strojev in orodja na dan 19. 9. 2010. Tožniku je bilo tedaj znano, kakšno škodo in v kakšni višini lahko terja od toženca. Obveznost družbenika za obveznosti družbe po pravilih o spregledu pravne osebnosti nastane najkasneje tedaj, ko je družba izbrisana iz sodnega registra, saj je zloraba družbe s strani družbenika po naravi stvari mogoča, dokler družba še obstaja.
Stališče, ki sledi logiki, da odškodninska terjatev nastane šele tedaj, ko sodišče o njej pravnomočno odloči (ugodi tožbenemu zahtevku), je napačno ne le zato, ker je bila izdana zamudna sodba kasneje razveljavljena, temveč predvsem zato, ker zahteva tožnik povrnitev premoženjske škode, ki mu je nastala že septembra 2010, in katere višino je lahko ovrednotil (po višini opredelil) najkasneje v marcu 2011, ko je bila izdelana naročena cenitev.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - neizpodbojna domneva o seznanitvi z vsebino objavljenega sklepa - dodatni sklep o prodaji - opustitev vročitve odgovora na ugovor - kontradiktornost postopka - obseg pritožbenega preizkusa - preizkus odločbe po uradni dolžnosti - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - sklep o odpustu obveznosti - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti - unovčenje dolžnikovega premoženja - namen odpusta obveznosti
ZFPPIPP v 1. točki prvega odstavka 410. člena določa, da pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, in razdelitev upnikom.
8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP je v zadevah, kot je zdaj pod presojo, treba smiselno uporabiti tako, da je odločilno to, da pritožnica kljub nevročitvi upraviteljevega odgovora zanesljivo ni bila prikrajšana za možnost obravnavanja že pred sodiščem prve stopnje. Slednje se ni oprlo na nič, kar bi bilo navedeno v upraviteljevem odgovoru na ugovor in ne bi sicer izhajalo že iz predhodnega postopka.
Na mesto "materialnega prava", ki ga pritožbeno sodišče smiselno in subsidiarno preizkuša po uradni dolžnosti, stopajo v postopku zaradi insolventnosti tiste določbe ZFPPIPP, na katerih izpodbijani sklep neposredno temelji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00064143
ZPP člen 81. ZFPPIPP člen 261, 296, 296/1. ZST-1 člen 15, 15/2.
stranke v postopku - RS kot stranka v postopku - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - terjatev iz naslova plačila sodne takse - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - trditveno in dokazno breme
V tem postopku je kot tožena stranka sodelovala Republika Slovenija (pravilno zastopana po državnem odvetništvu), zoper njo se tudi glasi sodba. Res je v tožbi navedeno, da naj bi bila tožena stranka Republika Slovenija, Okrajno sodišče v Ljubljani, Miklošičeva 5, 1000 Ljubljana. Vendar pa lahko napako, storjeno v tožbi, s pravilno navedbo svojega naziva popravi tudi tožena stranka, kar se je v zadevi tudi zgodilo. Dejstvo, da je bilo (v postopku osebnega stečaja) tudi navedeno Okrajno sodišče v Ljubljani, pa pri stranki, kot je Republika Slovenija, ki ima edina procesno in pravdno sposobnost, po ustaljeni sodni praksi pomeni le, da je s tem označeno, iz katerega razmerja izhaja terjatev, ki jo sicer uveljavlja Republika Slovenija ali proti kateri se uveljavlja določena terjatev.
ločitvena pravica - pridobitev ločitvene pravice - pridobitev zastavne pravice - davčna izvršba
Tožena stranka z rubežem terjatve v postopku davčne izvršbe ni pridobila zastavne pravice na zarubljenih terjatvah, s tem pa tudi ni pridobila ločitvene pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00065134
ZPP-UPB3 člen 8,39.
tožba na ugotovitev obstoja terjatve - sklepanje o dokazanosti - dokazna ocena - zloraba pravic - nemoralen in nedopusten namen pogodbe - cesijska pogodba - zloraba izvršbe - plačilo odvetniških stroškov
Upnik pri nobeni od spornih pogodb ni bil stranka in niti ne more poznati konkretnih dejstev in vsebine teh pogodb. Prav zato je treba siceršnjo strogost pri zahtevi po konkretizaciji navedb in dokaznih predlogov omiliti. Zadošča, da upnik poda navedbe o indicih, ki kažejo na zatrjevano dejstvo. Če ti tvorijo zaključen krog, lahko sodišče dejstva ugotovi z zadostno stopnjo prepričanja. Po drugi strani pa mora biti zato nasprotna stranka, ki z ustreznimi informacijami razpolaga, bolj aktivna, da bi lahko vzbudila dvom v zaključke sodišča.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4-3, 406, 406/1-1. OZ člen 5.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - igre na srečo - zloraba pravice do odpusta obveznosti - načelo vestnosti in poštenja
Samo vestni in pošteni dolžniki so upravičeni do pravne dobrote odpusta obveznosti. Ko dolžnik vstopa v obligacijska razmerja, mora tako pri sklepanju le-teh, kot pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij spoštovati načelo vestnosti in poštenja (5. člen Obligacijskega zakonika). To pomeni, da ne zasleduje le svojih koristi pri izvrševanju svojih pravic, pač pa tudi koristi pogodbene stranke pri izpolnjevanju svojih obveznosti. Trošenje denarja v igralnicah, čeprav za manjše zneske 10,00 do 20,00 EUR, največ 100,00 EUR, namesto namenjenega za poplačilo obveznosti do upnikov, standarda vestnosti dolžnika, ki bi bila manifestirana v izraženi skrbnosti, zanesljivosti in preudarnosti dolžnika z občutkom moralne odgovornosti, zagotovo ne izpolnjuje.
ZFPPIPP člen 383b, 383b/2, 384, 384/6, 384/6-2, 399, 399/4, 399/4-3, 403, 403/1, 406, 406/1, 406/1-1. ZPP člen 286b. OZ člen 1019, 1019/3.
osebni stečaj - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - naslov za vročanje - kršitev obveznosti poročanja - ovire za odpust obveznosti - prekomerno zadolževanje - brezplačno razpolaganje s premoženjem ali razpolaganje za neznatno plačilo - zloraba pravice do odpusta obveznosti - zavrnitev dokaznega predloga - uveljavljanje procesnih kršitev pred sodiščem prve stopnje - solidarno poroštvo
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi vrnjene nevročene pošte pravilno sklepalo, da je dolžnica spremenila naslov bivališča ali pa enostavno ni omogočila sprejema pošiljk na sporočenem naslovu. Vsekakor se je izkazalo, da sodišču ni posredovala podatka o naslovu, na katerem je zanesljivo dosegljiva. Tudi, če drži pritožbena trditev, da je bila na sporočenem naslovu prijavljena in se ni izogibala vročitvam, pa zgolj prijava njenega bivališča pri pristojnem srbskem organu ne zadostuje za izpolnitev obveznosti iz drugega odstavka 383.b člena ZFPPIPP. Dolžnica namreč ni trdila, da je bilo dejstvo njenega prebivališča navzven razpoznavno objavljeno za uspešno dostavo pošte. Označba pošte na sodišču vrnjenih pošiljkah „naslovnik neznan“ tega ne potrjuje.
Dolžnica s pritožbo ne izpodbija niti ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da je prevzemala solidarno poroštveno zavezo, to pa pomeni, da ni relevantno njeno pritožbeno sklicevanje na dejstvo, da sama od upnikov ni prejela nobenega izplačila sredstev, niti dejstvo, da je bilo zavezancev za dolg več. Upnik lahko zahteva celotno plačilo od kateregakoli solidarnega dolžnika (tretji odstavek 1019. člena OZ). Da se je dolžnica zavedala prekomerne zadolžitve (četudi s sprejemom poroštva na zahtevo bank, kar je ne razbremenjuje odgovornosti), pa je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo iz dolžničinega odgovora na upnikov ugovor, da je zavezo do bank podpisala, čeprav obseg obveznosti presega obseg njenega premoženja.
Ker je bilo torej ugotovljeno, da je dolžnica s prevzemom solidarnih poroštvenih obveznosti, ki so nesorazmerne z njenim premoženjskim položajem, saj obveznosti več desetkrat presegajo obseg premoženja, je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo oviro za odpust obveznosti iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
publicitetni učinek vpisa v sodni register - izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - sklep o obstoju izbrisnega razloga - pravica do pritožbe
Po določbi petega odstavka 8. člena ZSReg se nihče ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register ali predložitev listine sodnemu registru objavljena po prvem odstavku 43. člena tega zakona, ni poznal tega podatka in vsebine listin, na katerih temelji vpis tega podatka, ali vsebine listine, ki je bila predložena sodnemu registru, če zakon ne določa drugače. Pritožnik je bil seznanjen s sklepom o začetku postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije z dnem objave na spletnih straneh AJPES in ker v roku dveh mesecev od objave sklepa o začetku izbrisa ni vložil ugovora, je sklep o začetku izbrisa z dne 8. 6. 2022 postal pravnomočen (26. 9. 2022). Na tej podlagi je registrsko sodišče v skladu s. 1. točko prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP izdalo sedaj izpodbijani sklep, s katerim je ugotovilo, da obstaja razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije.
Pritožnik, ki ta sklep izpodbija, bi moral za pridobitev položaja udeleženca v postopku (432. člen ZFPPIPP) in s tem upravičenca do vložitve pritožbe zoper sklep, da obstoji razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, najprej izpodbijati sklep o začetku postopka izbrisa. Ker ugovora ni vložil in je sklep o začetku postopka izbrisa postal pravnomočen, ni pridobil položaja udeleženca v postopku in s tem procesnega upravičenja za pritožbo zoper izpodbijani sklep.
prijava terjatev - prepozna prijava terjatve - terjatev na povrnitev potrebnih in koristnih stroškov - stvarnopravne reparacije - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - verzijski zahtevek - kondikcijski zahtevek
Upnikova terjatev za povračilo stroškov, ki je verzijske narave, je nastala po začetku stečajnega postopka, prav tako tudi ne gre za katero od terjatev, za katere ZFPPIPP določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov. Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je prijavo terjatve upnika kot prepozno zavrglo.
ZFPPIPP člen 299, 299/1, 299/4, 299/5, 303, 303/1.
izločitvena pravica - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - preizkus prijave izločitvene pravice - prijava po roku izločitvene pravice - preizkus terjatev, prijavljenih po poteku zakonskega roka - poznejši preizkus terjatev - ovira za prodajo premoženja - začetek prodaje - sklep o prodaji nepremičnin
Stečajni upravitelj mora preizkusiti tudi vse tiste prijave izločitvenih pravic, ki so bile vložene po poteku trimesečnega roka od objave oklica o začetku stečajnega postopka. Če se še ni začel postopek prodaje (ta se začne s pravnomočnostjo sklepa o prodaji), povzroči prijava izločitvene pravice (po poteku trimesečnega roka od objave oklica o začetku stečajnega postopka) pravno oviro za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice.
posebna pravila o stečajni masi - izvzetje iz stečajne mase - predmeti izvzeti iz izvršbe - osebno vozilo
Tudi če bi bilo mogoče pritrditi sodišču prve stopnje, da vrednost vozila morda res ni neznatna, pa ni mogoče soglašati z njegovim zaključkom, da že samo zato, ker bo zaradi njegove prodaje morda prišlo do poplačila (vsaj) stroškov stečajnega postopka, izvzem vozila iz stečajne mase ni upravičen. V skladu s prvo točko drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP so iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja izvzeti predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe po 79. členu ZIZ (predmeti, ki so dolžniku, ki opravlja javno službo ali znanstveno, umetniško ali drugo delo kot poklic, nujno potrebni za opravljanje njegovega dela). Res je, da v navedenem členu izvzetje osebnega vozila ni navedeno, vendar pa se v skladu s stališčem višjega sodišča (VSL Cst 50/2012) kljub temu iz stečajne mase lahko izvzame vozilo, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in če se zagotovijo najugodnejši pogoji za poplačilo upnikov. V obravnavani zadevi je višje sodišče pri odločitvi med drugim upoštevalo, da ne obstaja realna možnost, da bi bili zaradi prodaje avtomobila upniki boljše oziroma sploh kakorkoli poplačani ter tudi to, da bi kupnino bremenili tudi stroški za prodajo avtomobila.
ZIZ člen 42. ZFPPIPP člen 245, 245/1, 251. ZPP člen 139, 139/6.
potrdilo o pravnomočnosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - vročitev sodnega pisanja - vročanje sodnih pisanj - vročanje pisanj stečajnemu dolžniku - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prenos pooblastil na upravitelja - vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih - nepravilna vročitev - napaka sodišča pri vročanju - kršitev pravil o vročanju - dejanski prejem pisanja - pavšalne pritožbene navedbe
Pritožba zmotno meni, da je bila vročitev opravljena pravilno. Čeprav je bila izvršena v skladu z odredbo sodišča, ni moč prezreti, da ta odredba ni bila v skladu z določilom 251. člena ZFPPIPP. Ta jasno določa, da se vsa pisanja za stečajnega dolžnika vročajo stečajnemu upravitelju, saj slednji z začetkom stečajnega postopka pridobi pooblastilo za zastopanje stečajnega dolžnika. Pooblastila dolžnikovih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje ter pooblastila poslovodstva dolžnika za vodenje poslov pa prenehajo (prvi odstavek 245. člena ZFPPIPP).
ZFPPIPP člen 58, 61, 61/1, 63, 66, 66/1, 121, 121/1, 299, 299/5. ZPP člen 339, 339/2-14.
preizkus terjatev v stečajnem postopku - sklep o preizkusu terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - potrebne sestavine - pravni interes za ugovor - procesna legitimacija upnika - ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev - dodatni končni seznam preizkušenih terjatev - poprava - popravni sklep - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pogojno priznanje terjatev - prerekana terjatev - izločitvena pravica
Zakasnitev pri objavi končnega seznama preizkušenih terjatev na siceršnjo pravilnost sklepa o preizkusu ne more vplivati. To bi bilo lahko pravno relevantno le glede ugotavljanja začetka teka pritožbenega roka, kar pa v obravnavani zadevi ni problematično.
Po stališču višjega sodišča ob pravilni uporabi zakonskih določil sme ugovarjati tudi drug upnik, če uveljavlja, da ta seznam ne vsebuje pravilne navedbe o tem, da je bil sploh vložen ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ali kdo je tak ugovor vložil.
Iz razlogov, ki jih upnica RS navaja, ugovora ni mogoče vložiti. Utemeljenost nadomestne terjatve upnice RS se bo lahko presojala le v pravdnem postopku, če bo le-ta tožbo pravočasno vložila (ali pa predlagala nadaljevanje postopka, če ta že teče proti vsem, ki so terjatev prerekali).
Za ugovor o prerekanju terjatve ima pravni interes vsak upnik, ki participira pri razdelitvi splošne stečajne mase, ki se zmanjša zaradi poplačila nadomestne terjatve iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP.
Višje sodišče opozarja, da je poleg teh dveh upnikov terjatev prerekala tudi upraviteljica. Čeprav je sama terjatev navedla pod naslovom Priznana terjatev, pa je iz njene izjave jasno razvidno, da terjatev priznava le pod pogojem, da bo upnica terjatve z njo uspela v tekočem pravdnem postopku. Izjava o priznanju terjatve mora biti namreč nepogojna, sicer gre za prerekano terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00071101
SPZ člen 92. ZFPPIPP člen 248. OZ člen 190, 198. ZPSPP člen 29.
najemna pogodba - pravne posledice začetka stečajnega postopka - odpoved najemne pogodbe - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - lastninska (vindikacijska) tožba - ugovor pasivne legitimacije - dejanska posest - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina)
Najemna pogodba ne more predstavljati pravne podlage za zahtevek tožnika (najemodajalca) proti tožencu (najemniku) za vrnitev stvari. Taka odločitev sodišča prve stopnjeje materialnopravno zmotna. Tožeča stranka zahteva od tožene stranke, da se iz njenih poslovnih prostorov izseli in ji jih izroči v posest prav zato, ker je od Najemne pogodbe odstopila. Pravno podlago predstavlja v takem primeru 92. člen SPZ, iz katerega izhaja, da lahko lastnik od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari, pri tem pa mora dokazati, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00064470
OZ člen 4, 101, 111, 111/1, 190, 190/3, 336, 336/1. ZPP člen 183, 183/1, 270, 270/1, 270/1-8, 300, 300/1. ZFPPIPP člen 24, 24/2, 59, 59/5, 267, 267/1, 267/2, 267/4, 268, 268/1, 268/5, 268/6.
prodaja nepremičnine - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - odstop od vzajemno neizpolnjene pogodbe - pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - reparacijski zahtevek - eventualna nasprotna tožba - združitev pravd v skupno obravnavanje - odločitev procesnega vodstva - zastaranje - kdaj začne teči zastaranje - načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskem razmerju - pravilo sočasne izpolnitve obveznosti - neupravičena pridobitev - rok za prijavo terjatev
Čeprav je podana predpostavka za opredelitev tožbe kot nasprotne, njeno ločeno obravnavanje na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe ne vpliva.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo, da bi zastaranje začelo teči hkrati z izpolnitvijo nasprotne stranke, do česar pa ni prišlo, zato zastaranje še ni pričelo teči.
V obravnavanem primeru gre za položaj vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, saj tožeča stranka do začetka stečaja ni plačala celotne kupnine, toženi stranki pa do začetka stečaja nad tožnikom tudi nista izročili perfektne pogodbe - zemljiškoknjižnega dovolila oziroma notarsko overjene Prodajne pogodbe, sposobne za vpis lastninske pravice tožnika v zemljiško knjigo.
Ob razvezi pogodbe je nepomembno, iz čigave sfere izvira razlog za razvezo oziroma povedano drugače, tudi če bi za razvezo pogodbe bila odgovorna tožeča stranka, navedeno dejstvo ni relevantno v okviru reparacijskega zahtevka, kot ga je postavila tožeča stranka, ker je takšen zahtevek objektivna posledica razveze pogodbe.
postopek osebnega stečaja - dvakratna prodaja nepremičnine - neuspešna prodaja - načini prodaje - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - zavezujoče zbiranje ponudb - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - primeren način prodaje - določitev izklicne cene
V stečajnem postopku se dosežejo najboljši pogoji za plačilo terjatev tako, da se izbere najbolj optimalen način prodaje, to je tisti, za katerega je ob upoštevanju i) značilnosti premoženja, ki je predmet prodaje, ii) stanja na trgu in iii) poslovno običajnih načinov prodaje premoženja enake vrste najverjetneje, da bo z njegovo uporabo mogoče doseči najvišjo ceno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - URBANIZEM
VSL00063491
ZFPPIPP člen 271, 271/2. ZPP člen 8, 287, 287/2. ZNP člen 44. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 59, 59/4, 59/5.
cenitev sodnega cenilca - ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - pripombe na cenitveno poročilo - gradnja na nepremičnini - pozidano zemljišče - nestavbna zemljišča - dokazna ocena - dokazna moč - zavrnitev dokaznega predloga - pravno vprašanje - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - protispisnost
Ker je prvostopenjsko sodišče zavrnitev dokaznega predloga obrazložilo že na naroku za glavno obravnavo, takšne obrazložitve ni bilo potrebno ponovno navajati še v izpodbijani sodbi. Glede na navedeno pritožnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da mu je sodišče prve stopnje kršilo temeljna jamstva poštenega postopka in s tem njegovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, saj mu je bilo že na naroku za glavno obravnavo dne 19. 2. 2021 omogočeno, da se seznani z razlogi za zavrnitev dokaznega predloga.
končanje postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti - učinkovanje odpusta obveznosti - terjatve nastale pred začetkom stečajnega postopka - ločitvena pravica - bodoče terjatve - hipoteka
Odpust obveznosti učinkuje le za terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, na vse druge terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, pa odpust obveznosti ne vpliva in dolžniku niso odpuščene. Prav tako ostanejo vpisane tudi hipoteke na premoženju, ki v postopku stečaja ni bilo prodano.