Ob odsotnosti listinskih dokazov o plačilu preostanka kupnine je sodišče prve stopnje na podlagi celovite in prepričljive ocene izpovedi pravdnih strank ter prič prišlo do pravilnega zaključka, da tožencu plačila preostale kupnine v višini 25.000,00 EUR ni uspelo dokazati.
Tožnik je zahteval ponovno odmero starostne pokojnine. O tej pravici tožnika je bilo že pravnomočno odločeno, zato se njegova zahteva ob uporabi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP zavrže.
ZZVZZ člen 81, 82. ZPP člen 7, 12, 213, 254, 254/3, 285, 287, 287/1.
začasna nezmožnost za delo - razpravno načelo - materialno procesno vodstvo - dokazovanje - sodni izvedenec
Glede na to da je bilo tožnikovo zdravstveno stanje v spornem obdobju takšno, da je lahko opravljal svoje delo, sta zakoniti odločbi toženca, s katerima je bilo ugotovljeno, da je tožnik zmožen za delo.
ZPP člen 8, 262, 281, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
pravica do sodelovanja v postopku – pravica do izjave – načelo kontradiktornosti – vabilo na narok - izostanek stranke z naroka
Pravica do izjave in sodelovanja v postopku je temeljna pravica stranke v pravdnem postopku, vezana pa je na to, da jo stranka izkoristi. S tem, ko je bila stranka pravilno vabljena in poučena na posledice izostanka z naroka, ji je bila ta pravica zagotovljena.
Odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kljub predloženemu spričevalu ni samoumevna. Sodišče mora pri odločanju o odložitvi izvršitve upoštevati vse odločilne okoliščine, celovito presoditi osebnost storilca, stopnjo njegove odgovornosti za prekrške in druge okoliščine, v katerih je storil prekrške. Za ugotovitev teh okoliščin pa lahko (in ne mora) razpiše narok, na katerega povabi storilca.
Dolžnost obveščanja, ki je določena v 4. odstavku 159. člena ZASP uporabnikom varovanih del, ki ta dela uporabljajo brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, nalaga dolžnost mesečnega poročanja pristojni kolektivni organizaciji o uporabi avtorskih del. Opustitev te dolžnosti pa je opredeljena kot prekršek, ki se sankcionira z denarno globo.
Pri presoji je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Obravnavana nezgoda se je zgodila v večernih urah, ugotovljeno je bilo, da je bilo cestišče mokro in spolzko, vidljivost je bila zaradi goste megle zelo slaba, zmanjšana na vsega 20 metrov.
V ugotovljenih voznih razmerah bi, po mnenju pritožbenega sodišča, moral skrben voznik takšno ali podobno oviro pričakovati in voziti s hitrostjo, da bi lahko pred oviro tudi pravočasno ustavil in nezgodo preprečil. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je tudi v primeru, da bi šlo za nepričakovano oviro v prometu, potrebno presojati, ali bi bilo mogoče s pravilno vožnjo (ob primerni hitrosti) in ustreznim reagiranjem nezgodo preprečiti ali omiliti.
Pri presoji krivde je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo naravo in težo kršitve posameznih voznikov (povzročitev nevarne situacije, prekoračitev prilagojene hitrosti), v zvezi z ugotavljanjem teže posledic pa je pravilno uporabilo 1. odstavek 216. člena ZPP. Glede na časovno odmaknjenost dogodka in razpoložljivo dokumentacijo, predvsem pa kompleksnost nezgode, natančnejša razmejitev posledic večih trkov v vozilo M. ni bila mogoča.
odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlogi – neplačevanje najemnine – neprofitno stanovanje – izjemne okoliščine – postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine - izredna pomoč pri uporabi stanovanja
Le s sklicevanjem na izjemne okoliščine (težja bolezen, smrt v družini) se najemnik neprofitnega stanovanja odpovedi najemne pogodbe ne more izogniti, saj mora zatrjevati in dokazati tudi, da je najkasneje v tridesetih dneh po nastanku izjemnih okoliščin sprožil postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja ter v tem roku o tem obvestiti lastnika stanovanja.
prekluzija - spor majhne vrednosti – opozorilo na pravne posledice - prepozna predložitev dokazov
Kot je razvidno iz spisa, tudi pred prejemom vabila na narok tožena stranka ni bila opozorjena na posebnosti v postopku spora majhne vrednosti in tudi ne o posledicah nepravočasnega oz. prepoznega dokaznega predloga.
Ker torej tožena stranka na določbi 452. in 453. člena ZPP ni bila opozorjena, ji ni mogoče očitati, da je dokaz, t. j. Splošne pogoje 07, ki jih je predložila na naroku 16. 06. 2010, predložila prepozno.
prepozno grajanje cenilnega poročila - vrednost nepremičnine - pritožbena novota
Ker dolžnica na cenilno poročilo ni pravočasno podala nikakršnih pripomb, le-te je podala prvič v svoji pritožbi zoper sedaj izpodbijani sklep, je z grajanjem cenilnega poročila prepozna in se štejejo navedbe v zvezi s cenilnim poročilom v pritožbi kot pritožbena novota.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova – izvršljiv notarski zapis - odgovor upnika na ugovor – kršitev načela kontradiktornosti – pravica do izjave – vročitev odgovora na ugovor dolžniku
Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.
V nekaterih primerih zakon sicer izrecno določa, da mora dati sodišče stranki možnost, da se izjavi, kar velja za vročitev obrazloženega ugovora upniku, ne pa tudi za odgovor na ugovor, saj zakon zoper takšno vlogo izrecno ne določa pravice nasprotne stranke, da se o tem izjavi.
oprostitev plačila sodnih taks – pravni interes za pritožbo
Proti tistemu delu sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje predlog tožečih strank za postopek pred sodiščem prve stopnje zavrglo, ni bilo pritožbe. Prav tako tožeča stranka ni vložila pritožbe proti sklepu o ustavitvi postopka. To pomeni, da je ta sklep s potekom pritožbenega roka v sredo 28. 12. 2011 ob 24.00 uri postal pravnomočen. To pa pomeni, da za pritožbo proti odločitvi, da se tožeča stranka ne oprosti plačila sodnih taks za čas od 03. 12. 2011 dalje, tožeča stranka nima pravnega interesa, saj v postopku, ki ga ni, ne nastajajo taksne obveznosti.
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov torej ne nastane v času, ko so bila opravljana posamezna pravdna dejanja, za katera so stroški odmerjeni, temveč šele z odločbo sodišča s katero so pravdni stroški ugotovljeni.
razmerja med starši in polnoletnim otrokom - nadstandardne preživninske potrebe polnoletnega otroka
Sodna praksa razlikuje med primeri, ko se z določeno preživnino krijejo le nujni stroški preživljanca, od primerov, ko zavezančeve finančne sposobnosti omogočajo kritje tudi nadstandardnih potreb, vendar v razumnem razmerju. Razumno razmerje pa je pravdni standard, ki ga sodna praksa polni skozi odločanje v podobnih primerih. Pri tem pa ne gre le za vprašanje cenovne opredelitve razumnega razmerja do nadstandardnih potreb preživljanca, gre tudi za oceno okoliščin, ki morajo ob sicer izkazanih nadpovprečnih finančnih sposobnosti preživninskega zavezanca, opravičevati priznanje nadpovprečno visoke preživnine, saj bi v nasprotnem primeru tako določena preživnina pomenila negacijo zakonske dolžnosti staršev, ki so dolžni zagotoviti otroku (še posebej polnoletnemu otroku) pogoje za usposobitev za samostojno življenje (102. člen ZZZDR).
zvišanje preživnine - zmožnost za preživljanje - spremenjene okoliščine - povečane potrebe upravičenca
Ker ni bilo ugotovljeno, da bi bile toženkine preživninske zmožnosti manjše kot v času določanja preživnine (zgolj nasprotna ugotovitev pa bi opravičevala, da se kljub povečanim potrebam obeh tožnikov toženkina preživninska obveznost za to obdobje ne poveča), bi že sama ugotovljena okoliščina povečanega obsega potreb tožnikov narekovala spremembo (povišanje) preživninske obveznosti.
ZASP člen 21, 146, 147, 158. OZ člen 198, 346. ZPP člen 154, 158, 165.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela – male avtorske pravice – uporaba tarife – pogodba – neupravičena obogatitev - zastaranje
Pomanjkanje pogodbene ureditve plačevanja nadomestil še ne pomeni, da nadomestil za uporabo ni potrebno plačati, saj gre za neupravičeno pridobitev koristi.
pasivna legitimacija – sposobnost biti stranka – odvetnik – odvetniška družba
Tožeča stranka je tožbo res vložila zoper odvetnika, kar pa ne pomeni, da je toženec izgubil takšen status, celo nasprotno – iz njegovega lastnega žiga na vlogah povsem jasno izhaja, da še vedno opravlja odvetniško dejavnost, pa čeprav sedaj v okviru svoje odvetniške družbe. Ker se je on s pogodbo kot odvetnik (in s tem tudi kot fizična oseba) zavezal, da bo poravnal pogodbene obveznosti, je povsem nepomembno ali je nato svojo odvetniško dejavnost nadaljeval v okviru odvetniške družbe, ki jo vodi in katere lastnik je. Še naprej je izkazana tako njegova sposobnost biti pravdna stranka kot tudi stvarnopravna pasivna legitimacija.
ZIZ člen 243, 244, 244/1, 244/2, 245. ZZK-1 člen 8, 37, 50, 68.
hipoteka – pridobitev hipoteke – zavarovanje terjatve – pridobitev lastninske pravice - dobra vera
Tožena stranka tako niti s preverbo svojih davčnih evidenc ne bi mogla ugotoviti, ali bo lastninska pravica dejansko prešla, ali pa bo zaradi neizpolnjenosti ostalih pogojev, ki so izven njene sfere (npr. veljavnost zavezovalnega pravnega posla, veljavnost z.k. dovolila), ostala na prejšnjemu imetniku (prodajalcu). Zato ji slabe vere ni mogoče očitati. Na drugi strani bi se tožeča stranka nevarnosti kasnejših razpolaganj oziroma obremenitev lahko v celoti izognila z ustrezno uporabo zemljiškoknjižnih instrumentov, ki varujejo vrstni red (predznamba pridobitve (lastninske) pravice iz 50. člena ZZK-1 ali zaznamba vrstnega reda iz 68. in nasl. členov ZZK-1).