ZFPPIPP člen 389a, 389a/1, 389a/2, 389a/2-2, 389a/6, 389a/6-2.
osebni stečaj – poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika – pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika – predlog stečajnega dolžnika – vsebina načrtovanega poslovnega izida
Načrtovani poslovni izid dolžnika kot podjetnika mora vsebovati prikaz prihodkov, ki jih predvideva iz dejavnosti (npr. koliko voženj bo opravil, po kakšni ceni), stroškov, ki mu bodo nastali (stroški materiala, storitev, dela, plač, socialnih zavarovanj), davkov, ki jih bo moral plačati, ter izračun čistega poslovnega izida. Podkrepljen mora biti z navedbo okoliščin, iz katerih izhaja zadostna verjetnost, da stečajni dolžnik ne bo posloval z izgubo.
Po določbi 7. člena ZPP morajo stranke navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek), po uradni dolžnosti pa sme sodišče ugotavljati le dejstva in izvajati dokaze, če imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (drugi odstavek). Zahtevek za odškodnino zaradi manjvrednosti nepremičnine ni takšen, s katerim stranke ne morejo razpolagati. Zato v zvezi z njim sodišče upošteva le dejstva, ki jih stranka navede, in izvede z njene strani predlagane dokaze za njihovo potrditev. Ko se pritožba pri tem sklicuje na izpovedbo tožnice in ugotovitev izvedenca, sta to dokaza, ne navajanje dejstev. Ker dokaz služi le potrjevanju (ugotavljanju) s strani strank zatrjevanega dejstva, je dokaz, ki potrjuje nekaj drugega, torej nekaj, kar stranka pred tem ni navajala, v postopku brez vrednosti in neupošteven. Dokaz namreč ne more nadomestiti navedbe stranke.
odgovornost države – izbrisani – povrnitev premoženjske škode - zastaranje
Škoda zaradi izgube ali zmanjšanja osebnega dohodka ne spada med občasne terjatve, ampak gre za sukcesivno nastajajočo škodo, pri kateri je pravočasno sodno uveljavljanje prve tovrstne škode pogoj za uveljavljanje vseh nadaljnjih škod. Pravočasno prvo uveljavljanje namreč pretrga zastaranje.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - javni prevoz - dokazno breme
Ker toženec (delodajalec) ni dokazal, da bi tožniku izplačal povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, je sodišče prve stopnje na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagalo, in glede na splošno znana dejstva o ceni javnega prevoza tožbenemu zahtevku iz tega naslova utemeljeno ugodilo.
ZDR člen 31, 34, 34/1, 110, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - obveščanje delodajalca - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnica je samovoljno, brez pisne odobritve nadrejenega delavca izrabila letni dopust, kar predstavlja hujšo kršitev pogodbenih oz. drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Zaradi te kršitve bi ji tožena stranka zakonito podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR, ne pa po 3. alinei prvega odstavka istega člena ZDR, saj se za zakonitost takšne odpovedi zahteva, da delavec najmanj 5 dni zaporedoma ne pride na delo in o razlogu za svojo odsotnost z dela delodajalca ne obvesti.
ZSPJS člen 16. ZRPJZ člen 13, 13/2. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter v osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede člen 2.
plača - količnik za določitev osnovne plače - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - napredovanje - vzgoja in izobraževanje
Tožnik v času, ko se je zaposlil pri toženi stranki, še ni pridobil odločbe o poklicni kvalifikaciji in še ni izpolnjeval pogojev oziroma ni imel zahtevane strokovne izobrazbe za delovno mesto, na katerega je bil razporejen. Zato mu je tožena stranka pravilno določila plačo na delovnem mestu z osnovnim količnikom, ki ga je znižala še za dva plačilna razreda, ker tožnik ni imel izpolnjenega pogoja strokovne izobrazbe. Kasneje, ko je tožnik pridobil poklicno kvalifikacijo oziroma mu je bila le-ta priznana, pa ni mogel za nazaj doseči zvišanja plačilnih razredov, ki so predvideni ob prvi zaposlitvi.
spor med dediči o veljavnosti oporoke – spor med dediči o izpolnjevanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju – napotitev na pravdo – večja izkazanost pravice
Oporoka sama po sebi ni neveljavna, temveč je treba njeno morebitno neveljavnost uveljavljati in zahtevati, da se ugotovi njena neveljavnost. Podobno velja za uveljavljanje razveljavitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju, za katero prav tako načelno velja, da je veljavna, da se izpolnjuje.
vzorčni postopek – nadaljevanje prekinjenega postopka – pravnomočnost odločitev v vzorčnih postopkih
Zmotno je pritožbeno stališče, da sodišče ne sme nadaljevati postopka, ki je bil prekinjen zaradi izvedbe vzorčnega postopka, pred pravnomočno rešitvijo vzorčnih zadev.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečnine in nevšečnosti – strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – pravična denarna odškodnina
Sodišče prve stopnje premalo ovrednotilo dolgotrajnost tožničinega zdravljenja, trajanje in intenziteto telesnih bolečin, ki jih bo prestajala tudi v bodoče ter tudi obseg nevšečnosti, predvsem pa ni upoštevalo dejstva, da tožnica trpi za tenzijskimi glavoboli, katerih vzrok je v že opisanih spremembah vratne hrbtenice.
Kot potrebni stroški za pravdo se ne upoštevajo stroški prevoza pooblaščenca, ki ima sedež izven kraja sedeža stranke oziroma sodišča. Stranka ima prosto izbiro pooblaščenca in mu je tudi dolžna povrniti potne stroške po odvetniški tarifi, vendar to niso stroški potrebni za pravdo po 155. členu ZPP, ki bi jih morala povrniti nasprotna stranka, ki v sporu propade.
OZ člen 6, 10, 131, 157, 179, 182, 186, 299. ZZasV člen 5, 5/4,33. ZJZ 10, 26, 27.
odgovornost organizatorja za prireditve – izredne okoliščine – skrbnost organizatorja prireditve – odgovornost staršev - red in varnost na prireditvi
Toženca bi morala po 10. členu ZJZ po pravilni ugotovitvi prvega sodišča organizirati prireditev tako, da bi bilo na njej poskrbljeno za red in da ne bi bila na njej ogrožena življenja in zdravje udeležencev prireditve. Krivdne odgovornosti za škodni dogodek bi se razbremenila le, če bi dokazala, da je poskrbela za red in varnost udeležencev prireditve, a je kljub izkazani profesionalni skrbnosti prišlo do škodnega dogodka. Ker ji po ugotovitvah prvega sodišča to ni uspelo, je odločitev o njeni krivdni odgovornosti pravilno oprta na 131. člen OZ v zvezi z 10. členom ZJZ.
Med starostjo tožnice in škodnim dogodkom oziroma škodo ni vzročne zveze. Ni deljene odgovornosti staršev zaradi zatrjevanega opuščenega nadzorstva staršev nad tožnico. Njihova (so)krivda bi bila lahko podana le, če njihova skrb ne bi bila prilagojena in naravnana na usmerjanje ravnanja tedaj še mladoletne tožnice (po podatkih spisa je bila ob škodnem dogodku stara 15 let in pol) v situacijah, ki bi jih starši morali in mogli pričakovati. Ker je bila prireditev namenjena srednješolski mladini, za kakršne ni običajno spremstvo staršev, in ker se je tožnica po podatkih spisa tovrstnih prireditev v istem lokalu udeleževala že prej, so starši upravičeno zaupali ne le njej, da se bo obnašala razumno, pač pa, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče, tudi pričakovali od organizatorja, da bo pravilno poskrbel za varnost tudi še mladoletnih obiskovalcev. Zato tudi pritožbeno sodišče ne najde osnove za deljeno odgovornost staršev in je treba ponovni pritožbeni ugovor v tej smeri zavrniti kot neutemeljen.
pasivna legitimacija – sposobnost biti stranka – odvetnik – odvetniška družba
Tožeča stranka je tožbo res vložila zoper odvetnika, kar pa ne pomeni, da je toženec izgubil takšen status, celo nasprotno – iz njegovega lastnega žiga na vlogah povsem jasno izhaja, da še vedno opravlja odvetniško dejavnost, pa čeprav sedaj v okviru svoje odvetniške družbe. Ker se je on s pogodbo kot odvetnik (in s tem tudi kot fizična oseba) zavezal, da bo poravnal pogodbene obveznosti, je povsem nepomembno ali je nato svojo odvetniško dejavnost nadaljeval v okviru odvetniške družbe, ki jo vodi in katere lastnik je. Še naprej je izkazana tako njegova sposobnost biti pravdna stranka kot tudi stvarnopravna pasivna legitimacija.
ZIZ člen 243, 244, 244/1, 244/2, 245. ZZK-1 člen 8, 37, 50, 68.
hipoteka – pridobitev hipoteke – zavarovanje terjatve – pridobitev lastninske pravice - dobra vera
Tožena stranka tako niti s preverbo svojih davčnih evidenc ne bi mogla ugotoviti, ali bo lastninska pravica dejansko prešla, ali pa bo zaradi neizpolnjenosti ostalih pogojev, ki so izven njene sfere (npr. veljavnost zavezovalnega pravnega posla, veljavnost z.k. dovolila), ostala na prejšnjemu imetniku (prodajalcu). Zato ji slabe vere ni mogoče očitati. Na drugi strani bi se tožeča stranka nevarnosti kasnejših razpolaganj oziroma obremenitev lahko v celoti izognila z ustrezno uporabo zemljiškoknjižnih instrumentov, ki varujejo vrstni red (predznamba pridobitve (lastninske) pravice iz 50. člena ZZK-1 ali zaznamba vrstnega reda iz 68. in nasl. členov ZZK-1).
ZASP člen 21, 146, 147, 158. OZ člen 198, 346. ZPP člen 154, 158, 165.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela – male avtorske pravice – uporaba tarife – pogodba – neupravičena obogatitev - zastaranje
Pomanjkanje pogodbene ureditve plačevanja nadomestil še ne pomeni, da nadomestil za uporabo ni potrebno plačati, saj gre za neupravičeno pridobitev koristi.
Novi sklep o dedovanju je v skladu s 221. členom ZD mogoče izdati le glede pozneje najdenega premoženja, za posege v prvotni sklep o dedovanju pa zakon ne daje podlage.
vrnitev darila – aktivna legitimacija – skupno premoženje – darila med zakoncema
Tožnik je znesek 10.293,97 EUR podaril toženki s katero sta živela v izvenzakonski skupnosti, kasneje pa v zakonski zvezi in tako sta kupila stanovanje, v katerem sta nato tudi živela. V primeru razveze zakonske zveze pa se večja darila, kar navedeni znesek zagotovo je, vračajo.
Tožena stranka ni uspela dokazati, da bi bil izključni vzrok nastanka škode tožnikova nepravilna namestitev obroča v kavelj mimo varovalke. Podana je objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke za škodo, ki je tožniku nastala zaradi padca bremena z avtodvigala. Ker je toženec odgovoren na podlagi pravil objektivne odgovornosti, se sodišče prve stopnje utemeljeno ni posebej ukvarjalo, ali je njegova odškodninska odgovornost podana na podlagi krivdne odgovornosti zaradi ravnanja njenega delavca, upravljalca avtodvigala D., ker naj bi ta kršil ukrepe varstva pri delu (op. ker naj tožnika ne bi opozoril, da se umakne iz nevarnega območja;).
Pri odločanju o utemeljenosti predloga na oprostitev (odlog oziroma obročnost) plačila sodne takse je sodišče toženčeve premoženjske razmere upravičeno presojalo tudi z vidika vsebine v času odločanja veljavnega 23. člena ZSV, saj je predlagana oprostitev plačila sodnih taks po svoji vsebini oblika socialne pomoči (torej oblika pomoči revnim).