odgovornost lastnika vozila – obrnjeno dokazno breme – dolžnost predlaganja razbremenilnih dokazov – dvom o obstoju odločilnih dejstev - voznik - lastnik v cestnem prometu
Prvi odstavek člena 233 ZVCP-1 ne določa, da mora obdolženec z dokazi prepričati sodišče o tem, da ni storilec prekrška, temveč lastniku oziroma imetniku pravice uporabe vozila nalaga zgolj to, da predloži razbremenilne dokaze.
Tega, da je obdolženec v postopku pred sodiščem prve stopnje zgolj z navajanjem, da je čisto možno, da je takrat posodil vozilo sosedu M. M. in da ne ve, če je v kritičnem času vozil svoje lastno osebno vozilo, vzbudil razumen dvom v obstoj odločilnega dejstva, to je, da je obdolženec v kritičnem času tudi bil voznik v cestnem prometu, tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče trditi.
Ugotovitev glede obdolženčeve (ne)odzivnosti že v času pred uvedbo postopka o prekršku, ki bi lahko terjala od prekrškovnega organa drugačen obdolžilni predlog, pa v povezavi z (ne)izvedbo dokaza, ki je bil zaradi smrti nemogoč, ob sočasno pravilni dokazni oceni obdolženčevega zagovora, ko je obdolženec v svojih zagovornih navedbah le dopuščal možnosti, da ni bil voznik, je tudi po oceni pritožbenega sodišča zadostna podlaga za zanesljiv zaključek o tem, da obdolžencu ni uspelo pri sodišču prve stopnje vzbuditi razumnega dvoma o tem, ali je v kritičnem času bil voznik v cestnem prometu.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153. ZVZD člen 1, 7, 9.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - ravnanje oškodovanca - varno delo
Tožnik ni ravnal v skladu z navodili tožene stranke, ampak je na nepravilen način prehajal na nižje etaže v kamnolomu (spustil se je po cevi, ki je služila drugemu namenu). Ker je izključno zaradi tega ravnanja prišlo do nesreče pri delu, za škodo, ki jo je tožnik v nesreči utrpel, tožena stranka ni odgovorna.
neizbrani kandidat - rok za vložitev tožbe - zavržena tožba - stroški postopka
Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo kot prepozno po prejemu odgovora na tožbo. V sklepu je pravilno odločilo, da je dolžan tožnik toženi stranki povrniti stroške postopka, saj je šele na podlagi navedb tožene stranke v odgovoru na tožbo ugotovilo relevantna dejstva za presojo pravočasnosti tožbe.
odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je tožniku nezakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, vendar pri odpovedi ni šlo za šikaniranje tožnika ali samovoljo tožene stranke niti ni slednja podala odpovedi zaradi naklepnega ali drugega nevestnega ravnanja. Zato toženi stranki ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja, da bi bil tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo utemeljen.
Ker pri toženi stranki v spornem obdobju ni bilo pisnega dogovora s sindikatom, ki bi toženo stranko zavezoval k uporabi kriterijev za določitev, kateri delavci bodo napoteni na začasno čakanje na delo, je tožena stranka kot takšnega delavca lahko zakonito določila tožnika.
Tožnik je v postopku pri delodajalcu uspel, saj je drugostopenjski organ delodajalca disciplinski postopek zaradi zastaranja ustavil. Zato je tožnik upravičen do povračila stroškov, ki so mu nastali, ker ga je v disciplinskem postopku zastopal odvetnik. Za odmero stroškov zastopanja odvetnika se uporabi tarifa 2200 (izvensodne storitve) in ne 3. del tarife, ki se nanaša le na postopek pred delovnimi in socialnimi sodišči.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055508
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 205/1-4, 207, 207/2, 208.
izbris dolžnika iz sodnega registra – prekinitev izvršilnega postopka – posledice začetka stečajnega postopka – prevzem pooblastil s strani stečajnega upravitelja – izjava stečajnega upravitelja – nadaljevanje izvršilnega postopka – predlog za nadaljevanje izvršbe
Obravnavni izvršilni postopek je bil prekinjen od začetka stečajnega postopka nad upnikom, do dne, ko je stečajni upravitelj po pooblaščencu prevzel postopek. Ta izjava je torej sprožila nadaljevanje postopka, ki je bil do tedaj prekinjen. Zato ni mogoče slediti stališču, da je bil upnikov predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja, ki je bil podan hkrati z omenjeno izjavo o prevzemu, prepozen in dan po pravnomočno zaključenem postopku.
odpravnina - osnova za odpravnino - invalid - delna invalidska pokojnina - vzorčni postopek
Delna invalidska pokojnina je po svoji naravi samostojna dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo delavcu izplačuje zavod, in ne protidajatev za opravljeno delo. Ne šteje se za sestavni del plače in zaradi tega tudi ne v osnovo za odmero odpravnine, ki gre delavcu ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
zamudna sodba - prekinitev postopka - izbris družbe iz sodnega registra
V času, ko je postopek prekinjen, ker je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra, sodišče ne more vročati vloge tožnika (razširitve tožbe) pravnemu nasledniku izbrisane družbe. V tem primeru tudi ob pasivnosti pravnega naslednika izbrisane družbe niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
ZPP člen 194, 194/1, 194/1-10. ZDR člen 146. ZPIZ-1 člen 13, 15.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - nadomestitveni postopek - delovno razmerje
Tožnik ne more imeti delovnega razmerja za poln delovni čas za isto obdobje pri dveh delodajalcih. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se za obdobje, ko ima tožnik delovno razmerje priznano od drugega delodajalca, zavrne zahtevek za priznanje delovnega razmerja oziroma za plačilo denarnih zneskov, izhajajočih iz delovnega razmerja, od tožene stranke.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti – pogojna obsodba – kazen zapora – preizkusna doba – preklic pogojne obsodbe – pritožbeni razlogi – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – dokončano kaznivo dejanje – poskus kaznivega dejanja - prepoved reformatio in peius
V zadevi je ponovno sodilo in ker je bila zoper prvo sodbo, izrečeno v tej kazenski zadevi, vložena pritožba samo v obdolženčevo korist, sodba sodišča prve stopnje pa razveljavljena po uradni dolžnosti, sodišče v ponovnem sojenju sodbe ne bi smelo spremeniti v škodo obdolženca glede pravne presoje dejanja, kar pa je z izrekom napadene sodbe storilo.
Obdolženec je bil spoznan za krivega dokončanega kaznivega dejanja, in ne za poskus kaznivega dejanja, kot v prvem sojenju. Tako je odpadla možnost, določena v drugem odstavku 34. člena KZ-1, ki v primeru poskusa kaznivega dejanja sodišču dopušča, da lahko obdolženca kaznuje mileje od kazni, ki je predpisana z zakonom. Navedeno pomeni, da je nova pravna opredelitev kaznivega dejanja za obdolženca strožja od pravne opredelitve, po kateri je bil prvič spoznan za krivega.
obseg stečajne mase – prejemki izvzeti iz stečajne mase
Ob primerjavi pravkar citiranega določila in tistega dela odločitve sodišča prve stopnje, ki se nanaša na prejemke, ki ostanejo dolžniku, ni mogoče razbrati, kaj dolžniku iz naslova prejemkov na podlagi plač sploh ostane. Ni namreč definiran „znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika“ niti dovolj določno znesek za oba otroka. Zato je izrek izpodbijanega sklepa v tem delu nerazumljiv.
IZVRŠILNO PRAVO -PRAVO EVROPSKE UNIJE – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSC0003051
ZIZ člen 13, 13/1, 13/2, 17, 17/1, 17/2, 40, 40/1, 40/5, 55, 55/1, 55/1-2. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št.805/2004 z dne 21. 4.2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 20, 20/1, 20/2, 25, 25/2.
izvršitev tuje javne listine - notarski zapis - izvršilni naslov - vsebina predloga za izvršbo - ugovorni postopek - evropski nalog za izvršbo
Izvršilni naslov, na katerega se je v predlogu za izvršbo sklicevala upnica – notarski zapis, sestavljen pri notarki na Madžarskem, ne predstavlja podlage za izvršbo po določbah ZIZ, upnica pa v predlogu za izvršbo ni zatrjevala, da podlago za izvršbo predstavlja notarski zapis, potrjen kot evropski nalog za izvršbo.
odpravnina - osnova za odpravnino - invalid - delna invalidska pokojnina - vzorčni postopek
Delna invalidska pokojnina je po svoji naravi samostojna dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo delavcu izplačuje zavod, in ne protidajatev za opravljeno delo oziroma nadomestilo plače, ki jo delavcu izplačuje delodajalec. Zato se delna invalidska pokojnina ne šteje za sestavni del plače in posledično tudi ne v osnovo za odmero odpravnine po 109. členu ZDR.
soodgovornost oškodovanca – nevarna dejavnost – delo v kamnolomu – odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo – prijava poškodbe pri delu – javna listina
Konkretno tožnikovo delo v kamnolomu je bilo nevarno. „Obnašanja“ obdelovanega kamna ni mogoče predvideti, kamni so velikih dimenzij in mase, tako veliki kosi naravnega kamna lahko razpadejo tudi, če poke v njih niso vidne in torej opažanje samih pok ne igra odločilne vloge.
ZMZPP člen 26, 30. ZKP člen 220, 224. OZ člen 419, 420.
vrnitev začasno zaseženega denarja – cesijska pogodba – sprememba upnika
Narava terjatve ne dopušča prenosa, če učinki cesije bistveno spremenijo dolžnikov pravni položaj. Neprenosljive so predvsem obveznosti, katerih vsebina (način, obseg in podobno) je v tesni zvezi z upnikovo osebnostjo. Vsebina terjatve za vračilo v kazenskem postopku začasno zaseženega denarja se z odstopom ni v ničemer spremenila in zato tudi ne pravni položaj tožene stranke. Z zasegom predmetov po 220. členu ZKP se zaseženo le začasno odvzame iz posesti. Lastninska pravica oziroma imetništvo pravice se ne odvzame. Samo dejansko razpolaganje se omeji z začasnim zasegom po 220. členu ZKP, ne pa tudi pravica pravno poslovnega razpolaganja. Je pa morebitno pravno poslovno razpolaganje učinkovito šele, ko je dokončno odločeno o usodi v kazenskem postopku začasno zaseženih predmetov.