PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003028
ZP-1 člen 113, 113a, 113a/1, 113b, 113b/4. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja – predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja – vožnja pod vplivom alkohola – utemeljen sum
Če preizkus z elektronskim alkotestom pokaže bistveno višjo koncentracijo alkohola v organizmu, kot je v skladu z Zakonom o pravilih cestnega prometa predpisana za izrek stranske sankcije 18 kazenskih točk v cestnem prometu, to zadostuje za vzpostavitev utemeljenega suma storitve prekrška vožnje pod vplivom alkohola v takšnih koncentraciji, zaradi katere je obdolžencu potrebno izreči tudi stransko sankcijo 18 kazenskih točk, ne glede na to, da se preizkušanec z rezultatom ni strinjal in je zahteval strokovni pregled. Predlagateljica bi zato morala predlog za začasen odvzem vozniškega dovoljenja vložiti v petih dneh od ugotovitve kršitve in kršitelja, saj je ta rok določen z zakonom in je prekluzivne narave.
KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070039
ZGD-1 člen 475, 476, 481, 481/5. ZSReg člen 41, 41/3.
začasna odredba - predkupna pravica družbenika pri prodaji poslovnega deleža
Po določilu 5. odst. 481. čl. ZGD-1 mora družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež, o tem pisno obvestiti vse družbenike, iz predloženih dokazov pa ni razvidno, da je bilo obvestilo o pridobitvi poslovnih deležev z dne 15. 12. 2010 namenjeno oziroma poslano vsem družbenikom prve tožeče stranke.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 81.
solidarnostna pomoč - kolektivna pogodba
Tožena stranka ni sprejela kriterijev, na podlagi katerih bi odločala o upravičenosti do solidarnostne pomoči, ampak je tožniku z utemeljitvijo, da njegovi dohodki presegajo minimalno plačo, to pravico odklonila, čeprav je bil v letu 2008 deset mesecev in sedemnajst dni v bolniškem staležu. Ravnanje tožene stranke ni zakonito, tožnikov zahtevek za plačilo solidarnostne pomoči pa je utemeljen.
OZ člen 691, 634, 634/1, 637, 639, 639/3. ZPP člen 337, 337/1, 344.
podjemna pogodba - jamčevanje za skrite napake - grajanje napake
Upoštevaje dejstvo, da je sodišče prve stopnje, ki je po toženi stranki zatrjevano napako opravljenega dela obravnavalo kot skrito napako, je glede na 1. odst. 634. čl. OZ veljala obveznost tožene stranke kot naročnika, da o obstoju napake obvesti tožečo stranko (čim prej, najpozneje pa v enem mesecu, ko je bila odkrita).
Ker pri toženi stranki v spornem obdobju ni bilo pisnega dogovora s sindikatom, ki bi toženo stranko zavezoval k uporabi kriterijev za določitev, kateri delavci bodo napoteni na začasno čakanje na delo, je tožena stranka kot takšnega delavca lahko zakonito določila tožnika.
ZOdvT člen 14, 14/4. ZOdvT tarifna številka 3100, 3101.
stroški postopka – ustavitev postopka – umik tožbe – prenehanje pooblastila – nagrada – višina nagrade
Praviloma velja, da predčasni zaključek zadeve ali prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve na že nastale nagrade ne vpliva, vendar pa to velja le, če zakon ne določa drugače. V tem primeru zakon izrecno določa drugače, in sicer je v 1. točki tarifne številke 3101 predvideno znižanje nagrade iz količnika 1,3 na količnik 0,8.
pooblaščenci – pravna oseba kot pooblaščenec – pravniški državni izpit – zavrženje pritožbe
Pooblaščenec je lahko le odvetnik oz. odvetniška družba ali oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Že po naravi stvari torej ni mogoče, da bi ta pogoj – torej opravo pravniškega državnega izpita izpolnjevala pravna oseba.
Pooblastilo je v konkretnem primeru podpisala tudi direktorica družbe oziroma zakonita zastopnica, ki pa tudi na poziv sodišča ni predložila potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Glede na opisano procesno ureditev zastopanja v pritožbenem postopku je torej jasno, da nobena od navedenih oseb (niti pravna oseba niti njena zakonita zastopnica kot fizična oseba) ni upravičena do zastopanja predlagatelja v pritožbenem postopku.
plačilo za delo - plača - nadomestilo plače - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški nastanitve - regres za letni dopust - pobot
Če ima delavec po pogodbi o zaposlitvi pravico do namestitve kot oblike plačila za opravljeno delo, je do nastanitve upravičen ves čas trajanja delovnega razmerja, tudi za čas, ko ne opravlja svojega dela, ampak prejema nadomestilo plače. Zato mu delodajalec za ta čas ne more samovoljno odtegniti stroškov nastanitve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Za zakonito prenehanje delovnega razmerja na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca ne zadošča, da delavec odpoved poimenuje kot "izredno", ampak morajo biti izpolnjeni pogoji, ki so določeni v 112. členu ZDR.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055508
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 205/1-4, 207, 207/2, 208.
izbris dolžnika iz sodnega registra – prekinitev izvršilnega postopka – posledice začetka stečajnega postopka – prevzem pooblastil s strani stečajnega upravitelja – izjava stečajnega upravitelja – nadaljevanje izvršilnega postopka – predlog za nadaljevanje izvršbe
Obravnavni izvršilni postopek je bil prekinjen od začetka stečajnega postopka nad upnikom, do dne, ko je stečajni upravitelj po pooblaščencu prevzel postopek. Ta izjava je torej sprožila nadaljevanje postopka, ki je bil do tedaj prekinjen. Zato ni mogoče slediti stališču, da je bil upnikov predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja, ki je bil podan hkrati z omenjeno izjavo o prevzemu, prepozen in dan po pravnomočno zaključenem postopku.
odpust obveznosti – začetek teka preizkusnega obdobja – novela ZFPPIPP-C
Po določilu petega odstavka 400. člena ZFPPIPP preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. To določilo je bilo uveljavljeno s C novelo ZFPPIPP, ki je začela veljati 15. 07. 2010. Ker je bil sklep o začetku postopka osebnega stečaja v predmetni zadevi izdan 15. 10. 2010, ne more biti dvoma, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je začetek teka preizkusnega obdobja določilo od začetka postopka odpusta obveznosti, to je od izdaje izpodbijanega sklepa, ne pa od vložitve predloga za odpust obveznosti.
Pritožbeno sodišče je prekinilo postopek, ker je podalo zahtevo za oceno ustavnosti prvega odstavka 228. člena ZPIZ-1, v kolikor se uporablja, tako da se v odpisu plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje upoštevajo prispevki, ki jih iz bruto plače plačuje zavarovanec preko zavezanca. Zahtevo je nato umaknilo, saj je v vmesnem času Ustavno sodišče RS z odločbo opr. št. U-I-281/09-14 razveljavilo prvi odstavek 228. člena ZPIZ-1 v delu, ki se glasi: "odpisuje, delno odpisuje oziroma dovoljuje odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za obvezno zavarovanje skladno s kriteriji, ki jih določi svet zavoda", kolikor se nanaša na zavarovance iz 13. in 14. člena ZPIZ-1. Ta odločitev Ustavnega sodišča RS se uporabi tudi pri odločanju v konkretni zadevi, saj o njej še ni bilo pravnomočno odločeno.
ZPP člen 194, 194/1, 194/1-10. ZDR člen 146. ZPIZ-1 člen 13, 15.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - nadomestitveni postopek - delovno razmerje
Tožnik ne more imeti delovnega razmerja za poln delovni čas za isto obdobje pri dveh delodajalcih. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se za obdobje, ko ima tožnik delovno razmerje priznano od drugega delodajalca, zavrne zahtevek za priznanje delovnega razmerja oziroma za plačilo denarnih zneskov, izhajajočih iz delovnega razmerja, od tožene stranke.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti – pogojna obsodba – kazen zapora – preizkusna doba – preklic pogojne obsodbe – pritožbeni razlogi – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – dokončano kaznivo dejanje – poskus kaznivega dejanja - prepoved reformatio in peius
V zadevi je ponovno sodilo in ker je bila zoper prvo sodbo, izrečeno v tej kazenski zadevi, vložena pritožba samo v obdolženčevo korist, sodba sodišča prve stopnje pa razveljavljena po uradni dolžnosti, sodišče v ponovnem sojenju sodbe ne bi smelo spremeniti v škodo obdolženca glede pravne presoje dejanja, kar pa je z izrekom napadene sodbe storilo.
Obdolženec je bil spoznan za krivega dokončanega kaznivega dejanja, in ne za poskus kaznivega dejanja, kot v prvem sojenju. Tako je odpadla možnost, določena v drugem odstavku 34. člena KZ-1, ki v primeru poskusa kaznivega dejanja sodišču dopušča, da lahko obdolženca kaznuje mileje od kazni, ki je predpisana z zakonom. Navedeno pomeni, da je nova pravna opredelitev kaznivega dejanja za obdolženca strožja od pravne opredelitve, po kateri je bil prvič spoznan za krivega.
stroški postopka - RS kot stranka postopka - stroški zastopanja državnega pravobranilstva - umik tožbe
V obravnavani zadevi je bila tožena stranka država, ki jo zastopa državno pravobranilstvo. Zato je upravičena do povrnitve stroškov postopka po splošnih predpisih o stroških postopka ter o načinu obračunavanja stroškov, ki ga ureja 16. člen ZDPra, to je po odvetniški tarifi.