obseg stečajne mase – prejemki izvzeti iz stečajne mase
Ob primerjavi pravkar citiranega določila in tistega dela odločitve sodišča prve stopnje, ki se nanaša na prejemke, ki ostanejo dolžniku, ni mogoče razbrati, kaj dolžniku iz naslova prejemkov na podlagi plač sploh ostane. Ni namreč definiran „znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika“ niti dovolj določno znesek za oba otroka. Zato je izrek izpodbijanega sklepa v tem delu nerazumljiv.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - priprava delavca na delo
Razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po 7. alinei prvega odstavka 52. člena ZDR je v tem, da se izvaja delovno razmerje zgolj z namenom izobraževanja ali usposabljanja za delo, ne pa zaradi dejanskega opravljanja del in nalog konkretnega delovnega mesta. Gre za izvajanje izobraževanja in usposabljanja delavca tako s praktičnega kot teoretičnega vidika v cilju, da bo po njegovem zaključku lahko samostojno izvajal delovne zadolžitve za nedoločen čas. V tej zvezi določi delodajalec program ter način spremljanja izobraževanja in usposabljanja delavca, kar je lahko med strankama delovnega razmerja predmet dogovora v pogodbi o zaposlitvi ali pa v ustreznem aktu. Ker v obravnavanem primeru ta razlog ni bil dokazan, saj je bilo ugotovljeno, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena le z namenom izvajanja prodaje, je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas nezakonito sklenjena.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055508
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 205/1-4, 207, 207/2, 208.
izbris dolžnika iz sodnega registra – prekinitev izvršilnega postopka – posledice začetka stečajnega postopka – prevzem pooblastil s strani stečajnega upravitelja – izjava stečajnega upravitelja – nadaljevanje izvršilnega postopka – predlog za nadaljevanje izvršbe
Obravnavni izvršilni postopek je bil prekinjen od začetka stečajnega postopka nad upnikom, do dne, ko je stečajni upravitelj po pooblaščencu prevzel postopek. Ta izjava je torej sprožila nadaljevanje postopka, ki je bil do tedaj prekinjen. Zato ni mogoče slediti stališču, da je bil upnikov predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja, ki je bil podan hkrati z omenjeno izjavo o prevzemu, prepozen in dan po pravnomočno zaključenem postopku.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - šikana - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Ker ukinitev tožnikovega delovnega mesta ni bila niti navidezna niti ni bila posledica šikaniranja, ampak je bilo delovno mesto ukinjeno z namenom zmanjšanja stroškov dela, je tožena stranka tožniku utemeljeno podala odpoved (iz poslovnega razloga) s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
pooblaščenci – pravna oseba kot pooblaščenec – pravniški državni izpit – zavrženje pritožbe
Pooblaščenec je lahko le odvetnik oz. odvetniška družba ali oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Že po naravi stvari torej ni mogoče, da bi ta pogoj – torej opravo pravniškega državnega izpita izpolnjevala pravna oseba.
Pooblastilo je v konkretnem primeru podpisala tudi direktorica družbe oziroma zakonita zastopnica, ki pa tudi na poziv sodišča ni predložila potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Glede na opisano procesno ureditev zastopanja v pritožbenem postopku je torej jasno, da nobena od navedenih oseb (niti pravna oseba niti njena zakonita zastopnica kot fizična oseba) ni upravičena do zastopanja predlagatelja v pritožbenem postopku.
Tožniku delovno razmerje ni zakonito prenehalo s tem, ko ga je tožena stranka (ne da bi mu vročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi) odjavila iz socialnih zavarovanj.
Tožena stranka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni vročala pravilno preko pooblaščenke tožnika, saj tožnik pooblastila ni podal za zastopanje v postopku odpovedi.
ZDR 119, 119/1, 132. ZPSV člen 3, 3/3, 3/5. ZDoh-2 člen 44.
odpravnina - odpravnina ob upokojitvi - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu - invalid I. kategorije
Delavec ima tudi v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi po zakonu zaradi pravnomočno ugotovljeni invalidnosti I. kategorije in invalidske upokojitve pravico do odpravnine zaradi upokojitve po 132. členu ZDR.
stroški postopka - RS kot stranka postopka - stroški zastopanja državnega pravobranilstva - umik tožbe
V obravnavani zadevi je bila tožena stranka država, ki jo zastopa državno pravobranilstvo. Zato je upravičena do povrnitve stroškov postopka po splošnih predpisih o stroških postopka ter o načinu obračunavanja stroškov, ki ga ureja 16. člen ZDPra, to je po odvetniški tarifi.
Ker je bil ugovor tretjega vložen glede nedopustnosti izvršbe na premičnine, ne pa na nepremičnine, je sodišče ravnalo pravilno, ko je ta ugovor vročilo upniku iz predmetnega postopka, ki teče na premičnine, ne pa tudi na nepremičnine.
Pritožbeno sodišče je prekinilo postopek, ker je podalo zahtevo za oceno ustavnosti prvega odstavka 228. člena ZPIZ-1, v kolikor se uporablja, tako da se v odpisu plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje upoštevajo prispevki, ki jih iz bruto plače plačuje zavarovanec preko zavezanca. Zahtevo je nato umaknilo, saj je v vmesnem času Ustavno sodišče RS z odločbo opr. št. U-I-281/09-14 razveljavilo prvi odstavek 228. člena ZPIZ-1 v delu, ki se glasi: "odpisuje, delno odpisuje oziroma dovoljuje odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za obvezno zavarovanje skladno s kriteriji, ki jih določi svet zavoda", kolikor se nanaša na zavarovance iz 13. in 14. člena ZPIZ-1. Ta odločitev Ustavnega sodišča RS se uporabi tudi pri odločanju v konkretni zadevi, saj o njej še ni bilo pravnomočno odločeno.
IZVRŠILNO PRAVO -PRAVO EVROPSKE UNIJE – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSC0003051
ZIZ člen 13, 13/1, 13/2, 17, 17/1, 17/2, 40, 40/1, 40/5, 55, 55/1, 55/1-2. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št.805/2004 z dne 21. 4.2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 20, 20/1, 20/2, 25, 25/2.
izvršitev tuje javne listine - notarski zapis - izvršilni naslov - vsebina predloga za izvršbo - ugovorni postopek - evropski nalog za izvršbo
Izvršilni naslov, na katerega se je v predlogu za izvršbo sklicevala upnica – notarski zapis, sestavljen pri notarki na Madžarskem, ne predstavlja podlage za izvršbo po določbah ZIZ, upnica pa v predlogu za izvršbo ni zatrjevala, da podlago za izvršbo predstavlja notarski zapis, potrjen kot evropski nalog za izvršbo.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 81.
solidarnostna pomoč - kolektivna pogodba
Tožena stranka ni sprejela kriterijev, na podlagi katerih bi odločala o upravičenosti do solidarnostne pomoči, ampak je tožniku z utemeljitvijo, da njegovi dohodki presegajo minimalno plačo, to pravico odklonila, čeprav je bil v letu 2008 deset mesecev in sedemnajst dni v bolniškem staležu. Ravnanje tožene stranke ni zakonito, tožnikov zahtevek za plačilo solidarnostne pomoči pa je utemeljen.
Za ugotovitev, kdaj je tožena stranka prišla v zamudo, je treba presoditi, ali je zavarovanec ob obvestilu predložil zavarovalnici vse potrebne dokaze, na podlagi katerih mora zavarovalnica kot dober strokovnjak ugotoviti obstoj in znesek obveznosti, kar je zavarovanec (tožeča stranka) z dopisom z dne 9. 4. 2009 tudi storil.
URS člen 35, 54 in 56. ZZZDR člen 106. ZNP člen 20.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - pravica do osebnih stikov – odvzem pravice do stikov – dolžnost starša, da se vključi v družinsko terapijo – otrokova korist
Glede na zahteve nasprotnega udeleženca so upravičena pričakovanja zakonite zastopnice, da nasprotni udeleženec izkaže okoliščine, da je sposoben nadzorovati in izključiti osebnostne lastnosti, ki so odločilno negativno vplivale na prekinitev stikov, kar je tudi predpogoj za vključitev zakonite zastopnice v terapijo in hkrati predpogoj za uspešnost družinske terapije.
Pojem otrokove koristi ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega osemnajstega leta starosti (kratkoročna korist), temveč tudi koristi osebe, ki se bo pokazala v njeni odrasli dobi (dolgoročna korist). Namen stikov je namreč v zagotovitvi zdravega in celovitega razvoja otroka, to je razvoja v samostojno odraslo osebo.
Toženki je bila tožba pravilno vročena v odgovor, pa odgovora v zakonsko določenem roku ni podala. Zato je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da je tožba sklepčna, stranki pa z zahtevkom lahko razpolagata, utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je toženki naložilo, da povrne neupravičeno prejeto štipendijo, kot se je zavezala v poravnavi.
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - gostota pokojninske dobe
Za priznanje pravic na podlagi ugotovljene invalidnosti III. kategorije mora tožnik izpolniti pogoj dopolnjene pokojninske dobe, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenega 20. leta starosti so nastanka invalidnosti, šteto delovna leta kot polna leta.
vrednost točke - sodna taksa za sklep - odločanje o plačilu sodne takse
Takso za sklep je dolžan plačati predlagatelj postopka. Ker je strošek sodne takse del skupnih stroškov postopka, jo lahko udeleženec v postopku priglasi, sodišče pa nato o morebitnem povračilu teh stroškov odloča s končnim sklepom. V konkretnem primeru predlagatelj stroškov ni priglasil, zato sodišče o morebitnem povračilu s strani nasprotne udeleženke ni bilo dolžno odločati.