Za ugotovitev, kdaj je tožena stranka prišla v zamudo, je treba presoditi, ali je zavarovanec ob obvestilu predložil zavarovalnici vse potrebne dokaze, na podlagi katerih mora zavarovalnica kot dober strokovnjak ugotoviti obstoj in znesek obveznosti, kar je zavarovanec (tožeča stranka) z dopisom z dne 9. 4. 2009 tudi storil.
izvajanje dokazov – zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom – nevarnost za zdravje – konkretna nevarnost
Omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov in zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom sta ukrepa, ki zdravljeni osebi v veliki meri jemljeta prostost. Za izrek takšnih ukrepov po presoji pritožbenega sodišča ne zadošča zgolj abstraktna nevarnost. Obstajati mora konkretna nevarnost, ki mora biti izkazana s konkretnimi dokazi o ravnanju, ki kažejo na nevarnost za zdravje same zdravljene osebe ali pa na nevarnost za zdravje in življenje drugih.
Tožnik je kot zastopnik pacientovih pravic s prejemki v dveh zaporednih mesecih presegel omejitev minimalne plače, zaradi česar je toženka utemeljeno po uradni dolžnosti izvedla postopek za ugotovitev lastnosti zavarovanca.
SPZ člen 12, 66, 66/1, 72, 96, 96/2. OZ člen 190, 198.
uporabnina – neupravičena obogatitev – solastnina – upravičenja solastnika – zloraba solastninske pravice – nevzdržna solastninska skupnost – skupna lastnina – pravni položaj nedobrovernega posestnika
Uporabnina je sredstvo za saniranje nepravičnosti, do katere pride, ko eden od lastnikov ne more uporabljati svoje nepremičnine (bodisi, da mu to preprečuje drugi od solastnikov, ali da je to objektivno nemogoče). Prikrajšani je do nje upravičen zaradi kršitve pravice ali objektivne nemožnosti imeti stvar v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu deležu in ni alternativa, ki bi jo lahko izbral kot eno od dveh možnosti.
Tožnik sicer res ni izrazil toženki želje oz. volje, da stanovanje začne souporabljati, vendar zgolj na podlagi takšnega dejstva ni mogoče zaključiti, da je s tem privolil v svoje prikrajšanje, ki ga je nekonkretizirano zatrjeval kot nemožnost uresničevanja lastninske pravice. Ni namreč samo tožnik tisti, ki bi po prenehanju veljavnosti začasne odredbe moral tožnici izraziti interes za ponovno (so)uporabo skupne nepremičnine; tudi od toženke je pričakovati, da bo izkazala interes za ureditev razmerja in prilagoditev uporabe nepremičnine lastninskemu stanju.
avtorska pravica - davek na dodano vrednost – zavezanec za plačilo DDV – dogovor o plačilu DDV
Ni sporno, da je tožeča stranka davčni zavezanec po prvem odstavku 5. člena ZDDV-1 za plačilo davka na dodano vrednost in da je toženi stranki izstavila račune za mesečno dogovorjeni znesek in 8,5% DDV. Ni pa izkazana podlaga za prenos bremena plačila DDV na toženo stranko. Pritožbeno sodišče zato šteje, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni niti zatrjevala, niti izkazala, da je s toženo stranko sklenila dogovor o tem, da bo tožena stranka nase prevzela breme plačila davka na dodano vrednost in pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo.
Sodna odločba, ki je bila izdana pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave in s katero je bilo odločeno o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, proti insolventnemu dolžniku izgubi moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem je prenehala upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo.
vrednost točke - sodna taksa za sklep - odločanje o plačilu sodne takse
Takso za sklep je dolžan plačati predlagatelj postopka. Ker je strošek sodne takse del skupnih stroškov postopka, jo lahko udeleženec v postopku priglasi, sodišče pa nato o morebitnem povračilu teh stroškov odloča s končnim sklepom. V konkretnem primeru predlagatelj stroškov ni priglasil, zato sodišče o morebitnem povračilu s strani nasprotne udeleženke ni bilo dolžno odločati.
Ker tožena stranka trditev o krivdi tožeče stranke za zamudo ni podala, so vse trditve o dogovoru med podizvajalci o „solidarnostni“ porazdelitvi pogodbene kazni zaradi zamude s predajo celotnega projekta naročniku, ki se nanašajo na izračun višine pogodbene kazni, brezpredmetne.
ZIZ člen 27, 27/1, 27/2, 226, 226/3, 226/5, 227/1. ZPP člen 337, 337/1. OZ člen 384, 386, 386/1.
sklep o motenju posesti kot izvršilni naslov – alternativna obveznost – nemožnost izpolnitve -
Kadar je obveznost dolžnika v izvršilnem naslovu določena alternativno in ima torej dolžnik pravico izbirati med dvema predmetoma svoje obveznosti, lahko dolžnik z osvobajajočim učinkom izpolni drug predmet. To, da je upnik v predlogu za izvršbo predmet dolžnikove obveznosti izbral (kar je moral storiti), ne pomeni, da je nanj prešla pravica izbire, niti da je obveznost postala enostavna.
URS člen 2, 155, 155/2. ZIZ člen 62, 62/2, 258, 258/1, 258/1-1. ZIZ-I člen 9.
predhodna odredba – veljavnost novele ZIZ-I – domneva nevarnosti uveljavitve denarne terjatve – po noveli razširjena domneva nevarnosti – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – retroaktivna veljavnost novele ZIZ
Z razširjeno domnevo nevarnosti po 1. točki 1. odstavka 258. člena ZIZ, ki jo je uveljavila novela ZIZ-I, se pravni položaj dolžnika spreminja, saj upniku daje možnost zavarovanja njegove denarne terjatve s predhodno odredbo, takih posledic svojega ravnanja pa v času ugovora dolžnik ni mogel predvideti. Prehodno določbo 9. člena novele ZIZ-I, po kateri se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo, predlog za nasprotno izvršbo ali predlog za zavarovanje, vložen pred uveljavitvijo te novele, nadaljujejo in končajo po določbah te novele, je razumeti le tako, da se nanaša samo na tista procesna dejanja (in njihovo vsebino) strank, ki so bila opravljena po uveljavitvi te novele.
terjatev za izpolnitev obveznosti – pobotni ugovor – odgovornost za stvarne napake – trditveno in dokazno breme – povrnitev premoženjske škode
Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je tožeča stranka montirala sanitarno keramiko. Da je vgradna višina spornih školjk različna in napačna ter tako ni skladna s pravili stroke, je potrdil v pravdni zadevi angažiran izvedenec. Tožena stranka je tako dokazala nedopustno ravnanje tožnice. S tem je dokazno breme o nasprotnem (oziroma o razlogih za napačno namestitev) prevalila na tožečo stranko. Tožeča stranka je trdila, da naj bi do različne višine sanitarne keramike prišlo zaradi ravnanja delavcev toženke, ki so povišali tlake. Dokazno breme glede te okoliščine je bil tako na tožeči stranki in ne na toženi stranki.
plačilo sodne takse – napačen poziv – ustavitev postopka
V situaciji, ko je sodišče terjalo previsok znesek takse, takso oziroma njen del pa je tožeča stranka plačala, po oceni sodišča druge stopnje ni mogoče neposredno uporabiti 3. odstavka 105.a ZPP. Sodišče prve stopnje bi moralo v danem položaju tožečo stranko še enkrat pozvati na plačilo manjkajoče sodne takse.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0062743
OZ člen 131. ZJC člen 5, 5/1, 5/2, 40, 40/1, 40/2. ZDARS člen 3č, 3d. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 2, 13,14, 20, 20/1, 20/2.
protipravno ravnanje – odgovornost RS – upravljalec ceste - odgovornost vzdrževalca ceste – trk z divjadjo – vzdrževalna dela – opustitev dolžne skrbnosti
Ugotovljeno dejansko stanje, da se je že večkrat zgodilo, da se je na avtocesti znašla divjad, dokazuje utemeljenost očitkov tožnice, da varovalni ukrepi na avtocesti niso bili zadostni. Cestne naprave in ureditve morajo biti namreč v skladu z 20. členom Pravilnika vzdrževane tako, da je zagotovljeno njihovo brezhibno delovanje. Namen varovalne ograje, ki divjadi preprečuje dostop do avtoceste, je divjadi onemogočiti dostop na avtocesto. Le tako je namreč možno zagotoviti varne razmere za uporabnike. Vzroke, ki to preprečujejo, mora druga toženka v skladu z 20. členom Pravilnika nemudoma odpraviti, če to ni mogoče, pa izvesti začasne rešitve in ustrezne zavarovalne ukrepe.
Ker je bila divjad na avtocesti že večkrat, je očitno, da varovalna ograja proti divjadi svojega namena ne izpolnjuje, torej njeno delovanje ni brezhibno. Zato je tožničin očitek o nezadostnih varnostnih ukrepih tožene stranke utemeljen. S tem pa je podana protipravnost ravnanja druge toženke, in sicer opustitev dolžnostnega ravnanja, določenega v 7. točki drugega odstavka 13. člena in 20. členu Pravilnika, zaradi česar na avtocesti niso bili zagotovljeni pogoji za varen promet. Tudi če bi srna na avtocesto prišla na priključku, kar je sodišče prve stopnje štelo v korist druge toženke, to potrjuje utemeljenost tožničinega očitka o neprimernosti varovalnih ukrepov tožene stranke in o neprimernem zavarovanju avtoceste.
skupna gradnja – posebno premoženje – skupno premoženje – nova stvar - stvarnopravne posledice vlaganja v nepremičnino - vlaganja v nepremičnino
Pri skupni gradnji pravdnih strank na zemljišču podarjenem tožnici, je šlo za vlaganje skupnega premoženja pravdnih strank v posebno premoženje tožnice. Ker je šlo za gradnjo še v času veljavnosti določb ZTLR, je potrebno uporabiti tudi sodno prakso nastalo v času veljavnosti določb tega zakona, ki je uveljavila rešitev, da so imela v skladu z ZTLR vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca, stvarnopravne posledice v primeru, če so dela, izvedena v času zakonske zveze, spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine oziroma je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar.
OZ člen 50, 50/1, 512. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 182, 182/3.
darilna pogodba - navidezna pogodba - zamudna sodba - sklepčnost tožbe - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - prodajna pogodba - neveljavnost pogodbe - afirmativna litiskontestacija - primarni in podredni zahtevek
Trditev o tem, da je bila med tožencema v resnici sklenjena prodajna in ne darilna pogodba oziroma da je slednja zato navidezna, je (v danem kontekstu) trditev o pravno-relevantnih dejanskih okoliščinah.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je odločalo zgolj o podrednem zahtevku na razveljavitev kupoprodajne pogodbe, medtem ko je iz same obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da je presojalo tudi utemeljenost primarnega zahtevka na ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe (in ker je ob tem ugotovilo, da ni utemeljen, bi ga moralo posledično zavrniti), zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, prav tako je takšna odločitev v nasprotju z določbo tretjega odstavka 182. člena ZPP, v skladu s katero lahko o podrejenem zahtevku sodišče odloča zgolj takrat, ko spozna - torej o tem odloči - da primarni tožbeni zahtevek ni utemeljen.
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - gostota pokojninske dobe
Za priznanje pravic na podlagi ugotovljene invalidnosti III. kategorije mora tožnik izpolniti pogoj dopolnjene pokojninske dobe, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenega 20. leta starosti so nastanka invalidnosti, šteto delovna leta kot polna leta.
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - invalidska pokojnina
V predsodnem postopku je toženec ugotovil, da je pri tožniku zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti. Ker tožnik ob nastanku invalidnosti še ni izpolnil pogoja starosti 63 let, mu kot invalidu III. kategorije invalidnosti ni mogoče priznati pravice do invalidske pokojnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0062726
ZPP člen 8, 215.
dokazno breme – leasing pogodba – kraja – izplačilo zavarovalnine
Obstoja naknadne obljube toženca, da bo razliko zavarovalnine izplačal tožniku, ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti. Tožena stranka je sklenitev takšnega dogovora ves čas postopka zanikala in ga je zanikala tudi ob zaslišanju. Zakaj sodišče ni sledilo tožniku, ki je izpovedal drugače, je v sodbi sodišče prve stopnje obrazložilo in te razloge sprejema tudi pritožbeno sodišče. Ker je bilo dokazno breme v zvezi s trditvijo o naknadnem dogovoru glede izplačila (razlike) zavarovalnine na tožeči stranki, je sodišče pravilno zaključilo, da njegovega obstoja ni dokazala.
ZPP člen 116, 116/1, 142, 142/1, 142/2, 142/3,142/4.
vrnitev v prejšnje stanje – vročanje
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo sodišče, ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.