Dogovor z dne 23. 4. 2007 sicer ni razumeti kot tipsko pogodbo, sklenjeno po vnaprej natisnjeni vsebini, kakor je na primer zavarovalna pogodba, vendar pa le ne gre prezreti, da je sporni dogovor sestavila tožeča stranka in bi, v kolikor je v njem želela izraziti voljo, da ji tožena stranka v primeru nerednega plačevanja mesečnih obrokov iz 3. točke Dogovora mora povrniti še neplačano zavarovalnino v celoti, to lahko v določilu 4. točke Dogovora tudi izrecno in nedvoumno zapisala. Ob tem ni odveč dodati, da bi takšno skrbnost tožeče stranke, glede na to, da je sporni Dogovor sklepala v okviru uresničevanja svojih poklicnih obveznosti in upoštevaje njen močnejši položaj kot profesionalne pravne osebe s področja zavarovalništva v razmerju do tožene stranke, utemeljeno pričakovali tudi v kolikor izhajamo iz temeljnih načel obligacijskega prava (drugi odstavek 6. člena OZ).
ugovori upravitelja proti sklepom upniškega odbora - razrešitev upravitelja
Institut razrešitve upravitelja je smiselno uporabiti, kadar je mogoče z njim zagotoviti nemoten tek postopka zaradi insolventnosti in uresničitev interesa upnikov za plačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem ) deležu. Zamenjava upravitelja nujno povzroči zavlačevanje postopka, saj novi upravitelj potrebuje določen čas, da prevzame posle insolventnega dolžnika in se seznani z njimi. V konkretnem primeru je stečajni upravitelj že podal končno poročilo, sodišče prve stopnje pa je izdalo sklep o končanju stečajnega postopka. V stečajnem postopku je bilo že unovčeno vse premoženje stečajnega dolžnika, upniki pa so bili na podlagi pravnomočnih sklepov o razdelitvi že poplačani. Zamenjava stečajnega upravitelja bi v tej fazi postopka predstavljala le zastoj oziroma upočasnitev stečajnega postopka, ki le zaradi vloženih pritožb še ni zaključen.
Pritožnik kot dedič ima položaj osebe, proti kateri je bil dovoljen vpis. Pritožba utemeljeno opozarja na določbo tretjega odstavka 132. člena ZZK-1, po kateri pridobi oseba, proti kateri je bil dovoljen vpis, status udeleženca z izdajo sklepa, s katerim je bil dovoljen vpis in to tudi v primeru, če svoje udeležbe ni pravočasno priglasil.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – nova stvar
Zakonec mora sredstva, s katerimi razpolaga, prvenstveno nameniti za preživljanje družine in ne more na račun drugega zakonca teh sredstev vlagati v svoje posebno premoženje in ohraniti tega premoženja kot posebnega. V vsakem primeru je treba ugotoviti in upoštevati konkretne okoliščine in ocenjevati njihov vpliv na premoženjsko substanco zakonske skupnosti.
Iz zgodovinskih izpiskov je razvidno, da sta parceli 1531/25 in 1551/5 deloma nastali tudi iz parcele 1551/3, ki v obravnavanih kupoprodajnih pogodbah ni navedena. Zaradi nepodanosti identitete nepremičnin predloženi kupoprodajni pogodbi tako ne moreta biti podlaga predlaganemu vpisu.
Kolikor je zemljiškoknjižno dovolilo v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavil pooblaščenec, mora sodišče preveriti tudi, ali je dovolilu priloženo pooblastilo za njegovo izstavitev, na katerem je podpis osebe, v imenu katere je dovolilo izstavljeno, overjen.
posadna listina – potrdilo o namenski rabi nepremičnine
Posadna listina je novost v zemljiškoknjižnih predpisih, ki jo ureja 1. točka tretjega odstavka 40. člena ZZK-1. Po navedeni določbi vsebuje posadna listina izjavo osebe, ki jo izstavlja, da priznava izvirno pridobitev stvarne pravice v korist druge osebe. Četrti odstavek 40. člena določa uporabo pravil za overitev podpisa na tej listini. Posadni listini mora biti toerj priloženo tudi potrdilo o namenski rabi in v primeru, ko gre za nepremičnino, ki je glede na namen rabe podvržena ureditvi po drugih prisilnih predpisih, tudi soglasje ali odobritev pristojnega organa oziroma potrdilo, da takšno soglasje ali odobritev ni potrebna.
ZIZ člen 57, 58, 58/2, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1. ZPP člen 286.
predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo – domneva o obstoju nevarnosti – prekluzija navedb v postopku izdaje predhodne odredbe – narok – odgovor na ugovor
Upnik z navajanjem dodatnih (novih) dejstev v odgovoru na ugovor, s katerimi je utemeljeval nevarnost uveljavitve svoje terjatve tudi na podlagi 1. odstavka 257. člena ZIZ, ni bil prepozen.
Učinki ex tunc ničnosti pravnih poslov so iz razlogov pravne varnosti močno omejeni. V primeru ničnosti kupoprodajne pogodbe bo imel upravičenec (pravi lastnik) do nezakonitega lastnika zahtevek za vrnitev prejetih koristi. Za naprej (od pravnomočno ugotovljene ničnosti kupne pogodbe) bo tudi vstopil v čevlje najemodajalca po sklenjeni najemni pogodbi. Nikakršnih zahtevkov pa ne bo mogel uveljavljati do najemnika za nazaj. Drugačno stališče bi pomenilo prevelik poseg v najemnikov pravni položaj in ogrozilo njegovo pravno varnost.
ZZK-1 člen 98, 98/1, 98/4, 100, 100/1, 100/3, 100/4, 124, 148, 148/1-5. ZGO-1 člen 159, 159/2.
načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – pogoji za dovolitev vpisa – izbris zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje – izkaz odsotnosti razlogov za zaznambo prepovedi
Zakon (ZGO-1) v drugem odstavku 159. člena resda določa, da lahko inšpekcijski zavezanec izbris zaznambe prepovedi predlaga tudi, če predlogu priloži (le) pravnomočno gradbeno dovoljenje, vendar mora v tem primeru, glede na smiselno uporabo določb tretjega in četrtega odstavka 100. člena ZZK-1 in glede na namen zaznambe določenega dejstva, zanesljivo izkazati (npr. s predložitvijo potrdila inšpekcijskega organa), da razlogi oz. podlaga za zaznambo prepovedi niso več podani. Pravnomočno gradbeno dovoljenje samo po sebi ne izkazuje, da je z njim odpravljeno nezakonito stanje.
identifikacijski znak nepremičnine – etažna lastnina
Stališče sodišča prve stopnje, ki je ugovor predlagateljice zavrnilo zgolj iz razloga, ker nepremičnina v kupoprodajni pogodbi ni označena s takim identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo, je preveč strogo. Sloni na formalistični uporabi določbe prvega odstavka 31. člena ZZK-1.
seznam dolžnikovega premoženja – zaslišanje dolžnika – zaslišanje drugih oseb na predlog upnika
Z ZIZ-H spremenjena določba 31. člena določa, da se lahko za pridobitev podatkov o dolžnikovem premoženju na predlog upnika zasliši tudi druge osebe kot priče ali od drugih oseb in organov zahteva posredovanje podatkov. Njen namen je povečati učinkovitost omenjenega instituta.
Res je, da mora sodišče v skladu z načelom ekonomičnosti, in še zlasti v postopkih, kjer so prizadete koristi in pravice otrok, ukrepati še posebej hitro, vendar le, če je ugotovljena situacija tako kritična, da narekuje takojšen poseg v družino, še pred izvedenim kontradiktornim postopkom, in celo tudi brez izvedbe naroka z zaslišanjem strank zaradi odločanja o ugovoru zoper izdani sklep o začasni odredbi.
Za izdajo začasne odredbe ne more zadostovati izraženo mnenje otrok, pri katerem od staršev želi živeti ali verjetnost večje primernost enega starša za vzgojo in varstvo od drugega, niti selitev enega roditelja v drug kraj.
začasna odredba – regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda
Zgolj tožnikovo materialno prikrajšanje (v višini mesečne najemnine, stroškov nakupa novih oblačil oz. drugih stvari) ne zadostuje za izkaz verjetnosti nastanka nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode, ki bi lahko opravičevala izdajo t.i. regulacijske začasne odredbe.
sodba na podlagi pripoznave - pravni interes za pritožbo - zavženje pritožbe
Ker je bilo tožnici v mejah postavljenega tožbenega zahtevka s sodbo na podlagi pripoznave v celoti ugodeno, si s pritožbo zoper sodbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa je treba njeno pritožbo šteti za nedovoljeno.
ZObr člen 88, 100.a. ZJU člen 68. ZSSloV člen 49, 95.
javni uslužbenec - vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo
Tožnik (vojak) je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas 5 let. Ker je bila ta pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena na podlagi ZObr, ki je specialni predpis, se z iztekom tega časa ni mogla spremeniti v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, čeprav je tožnik po izteku časa, za katerega je bila sklenjena, še vedno ostal na delu.
sodba na podlagi pripoznave - nadomestilo plače - povračilo stroškov v zvezi z delom - regres za letni dopust - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje ni zakonito izdalo sodbe na podlagi pripoznave, saj tožena stranka tožbenega zahtevka ni pripoznala, ampak je v odgovoru na tožbo navedla, da sicer priznava vtoževane zneske iz naslova nadomestila plače, povračila stroškov v zvezi z delom in regresa za letni dopust, da pa si pridržuje pravico podati pobotni ugovor, ker je tožnica kršila obveznosti iz delovnega razmerja.
ZDR člen 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZVCP-1 člen 30, 32, 33.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je kot poklicni voznik cestnega vozila največjih dovoljenih dimenzij z neprilagojeno in prehitro vožnjo po ovinkastem cestnem odseku, katerega vozišče je bilo v slabem stanju, in z neprimerno vožnjo izven naselja in v naselju kršil cestnoprometne predpise. S tem je kršil tudi delovne obveznosti in mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.