Ker toženka na tožbo, ki je bila pravilno vročena, ni odgovorila in ker so bili izpolnjeni tudi ostali pogoji za izdajo zamudne sodbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku za vrnitev neupravičeno prejetih zneskov otroškega dodatka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0065242
ZZZDR člen 105.
razmerja med starši in otroci – skupno starševstvo – sporazum roditeljev – začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka
Če eden od staršev nasprotuje skupnemu starševstvu in predlaga, da se otrok dodeli njemu v varstvo in vzgojo, ni več pogojev za skupno starševstvo.
Izkazane niso izjeme okoliščine, ki bi zahtevale takojšnjo ukrepanje, da se prepreči nasilje oziroma prepreči nastanek nenadomestljive škode, ki bi nastala otroku, če začasna odredba ne bi bila izdana. Zaradi varstva koristi otrok je pri izdaji začasnih odredb pomembno, da se ohranja kontinuiran sistem varstva in vzgoje, kadar niso izkazane posebne okoliščine, ki bi narekovale izdajo začasne odredbe že pred pravnomočnostjo končne odločitve o dodelitvi otroka enemu izmed roditeljev.
Pravni interes za pritožbo ima le tisti, čigar pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal glede na tisto, kar je zahteval v postopku pred sodiščem prve stopnje. To, kar sta upnika predlagala v pritožbi, pa je upraviteljica storila že sama v prvem dodatnem osnovnem seznamu preizkušenih terjatev – izločitvenih pravic.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065196
OZ člen 295, 295/1, 319. ZMZPP člen 19, 20, 56. ZPP člen 18, 22.
posojilna pogodba - pravno razmerje z mednarodnim elementom - krajevna pristojnost - mednarodna pristojnost - relevantno materialno pravo - navezne okoliščine - načelo koneksnosti - kraj izpolnitve denarnih obveznosti
Glede na dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča (okoliščine, kje sta pogodbeni stranki izpolnili oziroma bi morali izpolniti svojo obveznost, kje sta se dogovorili o končni modaliteti toženkine izpolnitve obveznosti oziroma ugotovljenem delnem odpustu dolga, da ima ena od pogodbenih strank (posojilodajalec), ki je dolžna opraviti značilno izpolnitev, v Sloveniji stalno prebivališče, druga (posojilojemalka) pa začasno, da je bila tožba vložena pri slovenskem sodišču), je pogodbeno razmerje pravdnih strank najtesneje povezano s slovenskim pravom. Naštete okoliščine kot navezovalni element na pravo so relevantnejše od okoliščine, kje sta se stranki prvotno dogovarjali o posojilu.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90, 90/3, 118, 118/1. OZ člen 168, 168/3, 169.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - neustrezna zaposlitev - sodno varstvo - sodna razveza - odškodnina - reparacija
Ker je tožnik ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga odklonil ponudbo nove neustrezne zaposlitve, to zanj ne more imeti škodljivih posledic. Sodno varstvo lahko uveljavlja v polnem obsegu, enako kot delavec, kateremu delodajalec ob odpovedi ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi.
Ker tožena stranka ni pojasnila, kako poteka izvršba za odstranitev nelegalno zgrajene strehe s stanovanjske hiše, pri čemer je preostali del hiše legalno zgrajen in v funkciji izvršba, je sodišče pravilno sklepalo, da je treba pri tem spoštovati pravila gradbene stroke.
V primeru, ko gre za ohranitev legalno zgrajenega dela stavbe je potrebna tudi zaščita dela objekta, ki je bil legalno zgrajen.
razmerja med starši in otroci - določitev preživnine – višina preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – razporeditev preživninskega bremena – eventualna maksima
Sodišče je določilo preživninsko obveznost toženca na 170,00 EUR mesečno za enega otroka, kar znese 340,00 EUR mesečno. Ob ugotovitvi, da prejme mesečno plačo v znesku 315,09 EUR, je sodišče očitno upoštevalo tako toženčeve pridobitne sposobnosti kot tudi njegovo premoženje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - reintegracija - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Ukinitev delovnega mesta, ki je bilo na novo ustanovljeno le zato, da je tožena stranka lahko reintegrirala tožnico po pravnomočni sodbi, s katero je bila predhodna odpoved pogodbe o zaposlitvi razveljavljena, ne predstavlja utemeljenega poslovnega razloga za novo odpoved pogodbe o zaposlitvi (iz poslovnega razloga).
Glede na to, da je tožnikov nadrejeni delavec tožnika ocenil kot zaupanja vrednega, je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi neutemeljena, utemeljeno ugodilo reintegracijskemu tožbenemu zahtevku, saj ni bilo zakonskih pogojev za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.
Pravna podlaga tožbenega zahtevka je v prvem odstavku 147. člena OZ, ki ureja odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi. Tožnica bi lahko v skladu z drugim odstavkom 147. člena OZ zahtevala povrnitev škode tudi neposredno od T. M. kot delavca toženke, saj je glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje povzročil škodo namenoma. Pri prevzemu dolga se predpostavlja, da prevzemnik dolga ni (že) dolžnik. V konkretnem primeru sta toženka kot delodajalec in T.M. kot delavec dolžnika solidarne obveznosti in je torej T.M. v razmerju do tožnice tudi sam zavezan kot dolžnik, zato o prevzemu dolga ni mogoče govoriti. Priznanje T. M., da je tožnici dolžan, in obljuba, da bo dolg plačal, lahko v konkretnem primeru predstavlja le njegovo zavezo, da bo izpolnil svojo obveznost, kar pa na pasivno legitimacijo toženke ne vpliva.
Tožnik bi moral predlagati novega izvedenca, če je menil, da s strani izvedenca ugotovljeno dejstvo, da gibljivost tožnikove hrbtenice, kljub poškodbi, ni zaznavno omejena, ni pravilno.
plača - prikrajšanje pri plači - del plače iz naslova delovne uspešnosti - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki manj kot štiri leta in se bo lahko zaposlil kot samostojni podjetnik. Zato je primerna odškodnina ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi v višini 6,5 tožnikovih plač.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204, 204/2, 209, 209/1, 209/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka je sicer nekoliko nenavadno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na vnaprej pripravljenem vzorcu, v katerega je vnesla podatke o časovnih in krajevnih elementih storjene kršitve. Ker je kljub temu iz odpovedi jasno razvidno, da se ta podaja tako zaradi naklepoma storjenih hujših kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja kot zaradi kršitev, ki imajo vse znake kaznivega dejanja, odpoved zgolj zaradi vnaprej pripravljenega vzorca ni nezakonita.
Za širjenje odgovornosti delodajalca prenosnika tudi na primere, ko bi delavcu prenehalo delovno razmerje na podlagi odpovedi v stečaju ali iz poslovnih razlogov, ni podana pravna podlaga.
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti podružnice – zakonske zamudne obresti
Konkretno pogodbeno razmerje med banko in varčevalcem ni povezano z vprašanjem jamčevanja države za bančne vloge.
Ker je bila LB Glavna podružnica Sarajevo leta 1989 vpisana kot podružnica tožene stranke v sodni register, tožena stranka kot osnovna družba odgovarja za njene obveznosti.
pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve otežena – neznatna škoda
Verjeten izkaz nevarnosti, da bo tožnik odtujil, skrival ali kako drugače razpolagal s premoženjem na način, da bo uveljavitev tožnikove terjatve onemogočena ali precej otežena, mora biti takšen, da za tožnika predstavlja subjektivno nevarnost, ne pa zgolj objektivne nevarnosti. To pomeni, da mora biti verjetno izkazano sedanje aktivno delovanje dolžnika v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve denarne terjatve.
Neznatna škoda je pravni standard, ki je odvisen od okoliščin konkretnega primera. V vsakem primeru gre lahko le za tako škodo, ki tožene stranke ne bo omejevala.
SPZ člen 33, 33/1, 99, 212. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
stvarna služnost – motenje posesti – varstvo pred vznemirjanjem – konfesorna tožba – res iudicata
Materialnopravna podlaga zahtevka iz te pravde je določba 212. člena v zvezi z 99. členom SPZ, po kateri služnostni upravičenec lahko zahteva sodno varstvo zoper tistega, ki ga v izvrševanju te služnosti moti ali mu jo preprečuje. Torej je v tem primeru predmet varstva stvarna pravica služnosti, ne le posest stvari. Navedeno izključuje istovetnost zahtevka iz motenjske pravde z zahtevkom v tej pravdi, posledično čemur ne gre za res iudicato.
Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 61.
jubilejna nagrada - sprememba delodajalca - kolektivna pogodba
Tožnica je bila zaposlena pri toženi stranki in njenih pravnih prednikih oziroma je bila prevzeta k toženi stranki, tako da je skupaj dopolnila 30 let delovne dobe. Njen tožbeni zahtevek za plačilo jubilejne nagrade je utemeljen po določbah kolektivne pogodbe, ki glede na dejavnost, ki jo opravlja, veljajo za toženo stranko.
Aleatorna narava pogodbe o preužitku zaradi subjektivnega pomena, ki ga ima pogodba o preužitku za preužitkarja (tj. da si zagotovi preživljanje oziroma socialno varnost) po ustaljeni sodni praksi izključuje obračunavanje pogodbenih dajatev oziroma uporabo pravil o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev.
izvršba na podlagi verodostojne listine – pritožbeni razlogi v pravdnem postopku
Po pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju postopka v pravdi gre za pravdni postopek, katerega ureja ZPP. Pritožba dejansko sodbo sodišča prve stopnje izpodbija izključno iz razloga, ker naj bi bil sklep o izvršbi, katerega utemeljenost terjatve se presoja v tej pravdi, izdan na podlagi neobstoječe verodostojne listine. Ker torej pritožba sodbo sodišča prve stopnje izpodbija iz razloga kršitve določb ZIZ, kar je nedovoljeni pritožbeni razlog v pravdnem postopku, so te pritožbene navedbe za odločitev o pritožbi irelevantne in zato neupoštevne.