pogoji za dovolitev zemljiškoknjižnega vpisa – začetek učinkovanja vpisov
Zemljiškoknjižni postopek je v razmerju do postopka zavarovanja izvedbene narave, kar pomeni, da mora zemljiško sodišče ob prejemu obvestila o izdani predhodni odredbi le–to vpisati v zemljiško knjigo in pred tem preveriti le, če so ob vložitvi predloga oziroma ob prejemu obvestila bili izpolnjeni pogoji iz 51. in 148. člena ZZK-1, odločilen trenutek je torej trenutek, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo. Okoliščina, da je bila izdana predhodna odredba naknadno s sklepom z dne 16.11.2011 razveljavljena, na pravilnost vpisa na podlagi prejetega obvestila ne vpliva, Okrožno sodišče v Ljubljani bo namreč moralo tudi o razveljavitvi obvestiti zemljiškoknjižno sodišče. Ko bo le-to obvestilo prejelo, bo opravilo izbris vpisane predznambe, če bodo za to izpolnjeni pogoji.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Oškodovanec je utrpel zvin vratne hrbtenice, pretres možganov, rupturo sprednjega križnega ligamenta levega kolena, udarnino prsnega koša in udarnino trebuha. Pravična denarna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem znaša 6.000,00 EUR, za zmanjšanje življenjskih aktivnosti pa 5.000,00 EUR.
zdravniška napaka – nestrokovno zdravljenje - višina škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Zlom zapestja se kljub operaciji ni pravilno zarasel, gibljivost je lažje zmanjšana, tožnik občasno čuti lažje bolečine, pri fizičnih naporih tudi srednje intenzitete, oviran pa je pri težjih fizičnih in športnih aktivnostih. Zaradi omejene gibljivosti je oviran pri vožnji avtomobila. Ker je bil tožnik v preteklosti aktiven športnik in je siceršnja fizična aktivnost za tožnika velikega pomena, gre pa za mlado osebo (ob zaključku sojenja je bil star 27 let), prisojena odškodnina iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti v višini 8.000,00 EUR oz. 8,2 plači (upoštevajoč 20% odgovornost torej v višini 1600 EUR) ni previsoko odmerjena.
zavarovalna pogodba – prenos terjatve - subrogacija
Terjatev tožeče stranke do toženke temelji na zavarovalni pogodbi, ki jo je toženka sklenila v korist banke za primer nevračila kredita. Ne glede na odstopno izjavo banke je z izplačilom zavarovalnine banki v višini vrnjenega kredita na tožečo stranko prešla terjatev do višine izplačanega zneska že po samem zakonu. V razmerju do dolžnika oziroma toženke učinki prenosa terjatve takšnega prenosa terjatve nastopijo z njegovo obvestitvijo oziroma z naznanitvijo prenosa. Smisel takšnega varovanja je v tem, da tožnik vse do naznanitve prenosa lahko izpolni prvotnemu upniku tako, da preneha njegovo obveznost. Dolžnik pa ohrani vse ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti prvotnemu upniku tudi proti izpolnitelju.
stroški upravljanja in obratovanja – pogodba o upravljanju – upravnik – etažni lastnik – najemnik – pasivna legitimacija – prevzem dolga
Dejstvo, da je toženka kot etažna lastnica svoj poslovni prostor oddala v najem, ne vpliva na obstoj njene obveznosti do tožnice na podlagi Pogodbe o opravljanju storitev upravljanja in obratovanja poslovnega objekta, v kateri se je tožnici kot upravniku zavezala plačevati opravljanje storitev upravljanja in stroške obratovanja. Če najemnik ni plačeval obveznosti, prevzetih z najemno pogodbo, ima toženka možnost, da za plačilo neporavnanih obveznosti terja najemnika, vendar pa je v razmerju do tožnice toženka še vedno dolžnica, in sicer na podlagi omenjene pogodbe o opravljanju storitev.
neizbrani kandidat - zavod - direktor - javni razpis - sklep o izbiri - rok - instrukcijski rok
Rok, v katerem morajo biti neizbrani kandidati obveščeni o izbiri direktorja zavoda, ni prekluziven, ampak instrukcijski. To pomeni, da zaradi prekoračitve tega roka (zaradi čakanja na soglasje ustanovitelja zavoda k imenovanju direktorja) tožene stranke ne morejo zadeti negativne posledice niti ni zaradi tega sklep o izbiri in imenovanju izbranega kandidata nezakonit.
URS člen 155, 155/2. ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1.
prehodna odredba – novela ZIZ-I
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da prehodne določbe novele ZIZ-I (9.člena) ni mogoče razumeti drugače, kot da se nanaša na le na tista procesna dejanja strank, ki so bila opravljena po uveljavitvi navedene novele. Posledice, ki jih na novo določa ZIZ-I za dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ugovarja obstoj poslovnega razmerja, se ne morejo raztezati na dolžnikov ugovor, vložen še pred uveljavitvijo navedene novele, saj bi drugačna razlaga privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka le-te.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 272, 273. ZDR člen 54.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija
Zgolj z navedbo, da je tožnik primopredajo poslov opravljal po izteku veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ni verjetno izkazana terjatev, saj ni verjetno izkazano, da se tožnikova pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ker naj bi tožnik na delu ostal po izteku časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena. Zato ni pogojev za izdajo začasne odredbe s pozivom tožnika nazaj na delo in priznanjem pravic iz delovnega razmerja do pravnomočne odločitve v sporu.
ZSPJS člen 11, 22, 22/4. Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju člen 8, 10. Pravilniku o merilih za ugotavljanje uspešnosti direktorjev s področja kulture člen 2, 3.
plača - del plače za delovno uspešnost - direktor - javni zavod na področju kulture - sodno varstvo
Zakonitost in pravilnost odločitve ministra, da tožniku (direktorju s področja kulture) za določeno leto ne pripada del plače iz naslova delovne uspešnosti za izvajanje javne službe, je predmet sodne presoje. V sporu je treba najprej ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje tega dela plače, kot so določeni v Pravilniku o merilih za ugotavljanje uspešnosti direktorjev s področja kulture.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067846
OZ člen 179, 179/1.
datum izdaje sodbe – čast in dobro ime – odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da v primeru, kadar žaljivo ravnanje ni znano drugim osebam, posega v čast in dobro ime ne more biti. Določen škodni dogodek lahko tako pusti posledice le na oškodovančevi zavesti o lastni vrednosti, v ugled, kakršnega ta oseba uživa v družbi, pa ravno zaradi intimnosti oziroma internosti dogodka, ni poseženo.
Sodišče prve stopnje je v uvodu izpodbijane sodbe zapisalo datum izdaje sodbe, ki ne sovpada z datumom zaključka glavne obravnave, kar predstavlja kršitev pravil pravdnega postopka, vendar gre za relativno kršitev, ki na pravilnost in zakonitost sodbe ni vplivala. Sodišče je namreč pri odločanju o zahtevkih upoštevalo dejansko in pravno podlago, kot je bila podana na dan zaključka glavne obravnave.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – sklicevanje na sodno prakso
V kolikor se pritožba sklicuje na aktualno sodno prakso, je to sklicevanje pavšalno, saj ne navede konkretne sodne prakse, s katero bi se po sodišču prve stopnje odmerjena odškodnina lahko primerjala. Zaradi pavšalnosti teh trditev pritožbeno sodišče izpodbijane sodbe glede skladnosti s sodno prakso ne more preizkusiti in lahko le pavšalno odgovori, da je višina odmerjene in prisojene odškodnine sodni praksi primerna.
pogodba o finančnem leasingu - dokaz z zaslišanjem stranke – kršitev pravice do kontradiktornosti – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – trditveno in dokazno breme
Pritožbeni očitek, da je sodišče z zavrnitvijo predloga za preložitev naroka za glavno obravnavo zaradi izostanka tožene stranke, kršilo pravico do dokaza kot sestavni del pravice do izjave pred sodiščem iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljen. Tožena stranka je bila v skladu z določbo drugega odstavka 261. člena ZPP na narok, na katerem bi se izvedel dokaz z njenim zaslišanjem, pravilno vabljena po pooblaščencu, vendar se na vabilo ni odzvala in svojega izostanka ni opravičila, zato je sodišče ta dokazni predlog zavrnilo.
individualna pogodba o zaposlitvi - direktor - razrešitev - odpravnina - odškodnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - predhodno vprašanje
Sodišče je vezano na odločitev o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je zakonitost te odpovedi predhodno vprašanje, od katerega je odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo odpravnine na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Ker je bilo o tem vprašanju že pravnomočno odločeno, tako da je bil tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi zavrnjen, ni podlage, da bi sodišče v tem sporu znova odločalo o zakonitosti odpovedi ali da bi tožbenemu zahtevku ugodilo.
SPZ člen 10, 271, 271/2. ZZK-1 člen 8, 40, 40/1, 40/1-3. ZPN člen 7. ZLNDL člen 1, 3.
stavbna pravica – originalna pridobitev pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – izbrisna tožba – pasivna legitimacija – pravica uporabe na stavbi
Ker toženke v pravnem prometu niso bile dobroverne in so za pravico tožnice na stavbi, ki jo je pridobila originalno, vedele, se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo sklicujejo neutemeljeno.
Zgolj dejstvo, da lastnik stvari ne uporablja, pri tem pa od uporabnika, ki živi v stanovanju, ne zahteva, da ga izprazni ali mu omogoči uporabo, pa ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve. Tožnik v tožbi in v okviru trditvene podlage in dokaznega bremena ne pove, v čem naj bi bila podana korist na strani toženke, niti ne zatrjuje na svoji strani kakršnokoli prikrajšanje, kot utemeljeno med drugim navaja toženka v pritožbi.
ZGD-1 člen 605, 635, 635/2, 635/3, 638, 638/3. ZSReg člen 39.
konstitutivnost vpisa delitve v sodni register – pravne posledice delitve – vzpostavitev prejšnjega stanja – pravni interes za pritožbo
Pritožnik s pritožbo zoper sklep o vpisu ustanovitve A d.o.o. ne more doseči vzpostavitve prejšnjega stanja, to je izničenja pravnih posledic delitve, saj te nastopijo že z vpisom delitve v sodni register in ne šele po pravnomočnosti teh vpisov. Poleg tega morebitne pomanjkljivosti delitve ne vplivajo na pravne posledice delitve. Pritožnik zato nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj z njo ne more doseči učinkov, ki jih želi.
nagrada odvetniku v postopku prisilne hospitalizacije
Odločanje o odvetnikovi nagradi v postopku prisilne hospitalizacije je odvisno od dejansko opravljenih dejanj v vsakem primeru posebej. Tarifo št. 3100 je potrebno uporabiti le, kadar dejanske okoliščine kažejo na to, da je bil obseg odvetnikovega dela večji od običajnega.
Sklep o skupnem obravnavanju tožbe in nasprotne tožbe ne predstavlja popolnoma nobene ovire za ta naknadni vstop E. G., (kakor tudi ne ovire za morebiten vstop kakšne druge nove stranke na obeh straneh osnovne ali nasprotne tožbe, če bi bili za to seveda izpolnjeni pogoji iz 191. člena ZPP, ki so edino relevantni. Obstoj predpostavk za skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe (kot so opredeljene v 183. členu ZPP) ne izključuje (preprečuje) hkratnega obstoja predpostavk naknadnega sosporništva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0062742
SPZ člen 49.
ugotovitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice – originarna pridobitev lastninske pravice – pravnoposlovni prenos lastninske pravice
Tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnica lastnica do polovice sporne nepremičnine, je stvarno pravne narave in kot tak terja ugotovitev, da je tožnica postala lastnica oziroma solastnica sporne nepremičnine na podlagi zakona, medtem ko pritožnica v tožbi navaja, da je pridobila sporno nepremičnino na pravno poslovni način od pravne prednice toženih strank. Sodno varstvo z ugotovitvenim tožbenim zahtevkom ima torej podlago v materialnem pravu le tedaj, kadar je neposredni pravni temelj pridobitve lastninske pravice zakon. V predmetnem sporu pa tožeča stranka ni navedla nobenega dejstva, na podlagi katerega bi lahko sklepali, da je izvorno pridobila lastninsko pravico, temveč se sklicuje le na prodajno pogodbo, kot pravni temelj pridobitve lastninske pravice. Kupec zgolj s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe na nepremičnini še ne pridobi lastninske pravice, kajti potreben je še pridobitni način, to je vpis v zemljiško knjigo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - možnosti za nadaljnjo zaposlitev
Dejstvo, da gre za večje strojniško podjetje, še ne pomeni, da je imela tožena stranka v času podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na voljo prosta delovna mesta, ki bi jih lahko tožnik zasedel, zlasti ker tožnik ni konkretno navedel, katero (prosto) delovno mesto bi bilo zanj ustrezno.