ZGD-1 člen 52, 609, 609/1, 610, 610/1, 610/2, 615/3. ZNP člen 37. ZPP člen 243, 306, 306/3. Pravilnik o merilih za delovanje nagrade članom poravnalnega odbora člen 2, 2/1, 2/2.
poravnalni odbor – določitev primerne denarne odpravnine – odmera nagrade – poravnava pred poravnalnim odborom – naloge poravnalnega odbora
Bistvo pritegnitve poravnalnega odbora v postopek ni le v izdelavi strokovnega stališča o primernosti denarne odpravnine, pač pa zlasti njegovo aktivno ravnanje v smeri spodbujanja in opozarjanja udeležencev postopka k sklenitvi poravnave.
Čeprav nagrada po 2. členu Pravilnika zajema študij zadeve, udeležbo na sejah in izdelavo mnenja, pri čemer ne omenja tudi postavke poravnavanja, so naloge poravnalnega odbora določene v ZGD-1 in ne v Pravilniku. To pomeni, da gre poravnalnemu odboru celotna nagrada, predvidena v 2. členu Pravilnika šele, ko/če svoje obveznosti v skladu z zakonom in sklepom sodišča o imenovanju v celoti izpolni.
izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova – ugotovitveni izrek – izvršljivost – sklep o poplačilu – neplačana terjatev – predlog za novo izvršilno sredstvo – nov predlog za izvršbo
Ugotovitev v sklepu o poplačilu, koliko znaša preostanek (neplačane) upnikove terjatve, ne more predstavljati izvršilnega naslova. Sposobnost izvršljivosti imajo namreč le tiste sodne odločbe oz. njihovi deli, v katerih je dolžniku izrecno in nedvoumno naložena izpolnitev določene dajatve, storitve ali opustitve.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – obstoječe pravno razmerje
Terjatev na vračilo kupnine v trenutku, ko je sodišče prve stopnje sprejelo izpodbijani sklep, še ni obstajala. Pogodba, katere razveljavitev se zahteva, namreč še vedno velja in dokler velja, kondikcijski zahtevek še ni nastal, saj pravna podlaga plačilu še vedno obstaja. Prekinitev postopka, da bi se počakalo, da bo neko razmerje šele nastalo, pa ni dopustna, ker lahko po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče postopek prekine le, kadar se predhodno vprašanje nanaša na že obstoječe pravno razmerje.
pozivni sklep – postavitev začasnega zastopnika – predlog za odlog izvršbe – izvršba na podlagi verodostojne listine - faza oprave izvršbe – vrstni red odločanja
Glede na to, da se izvršilna dejanja v predmetnem postopku ravno zaradi težav pri vročitvi sklepa o izvršbi dolžniku sploh še niso mogla začeti opravljati, upnik ni pravilno domneval, da mu zaradi vložitve predloga za odlog izvršbe ni bilo treba ravnati v skladu s pozivnim sklepom, naj predlaga postavitev začasnega zastopnika in plača predujem zanj, poleg tega pa je omenjeni pozivni sklep prejel po vložitvi predloga za odlog izvršbe.
menica – dnevnica – obresti na podlagi dnevnice – predlog za izvršbo na podlagi priložene menice
Ker je menica, ki jo je upnik priložil k predlogu za izvršbo na podlagi priložene menice, dnevnica, se v njej zapisana odreditev obresti šteje za nezapisano, torej kot da ta v menici ne bi bila navedena. V postopku izvršbe na podlagi predloga za izvršbo na podlagi predložene menice pa sme sodišče dovoliti izvršbo le za obveznost, ki iz priložene menice izhaja in za nič drugega, tudi če je bilo kaj drugega z menično izjavo dogovorjeno.
pravdni stroški - umik tožbe - uspeh v pravdi - priznanje terjatve v stečajnem postopku
Ker je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ko je stečajna upraviteljica tožene stranke njeno terjatev v stečajnem postopku priznala, v tem postopku toženi stranki ni dolžna povrniti pravdnih stroškov. Priznanje terjatve v stečajnem postopku je v kontekstu določbe 1. odstavka 158. člena ZPP v pravdnem postopku potrebno smiselno enačiti s situacijo izpolnitve zahtevka.
IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071834
ZIZ člen 43, 62. ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-1.
umik predloga za izvršbo – umik tožbe - izvršilni postopek – pravdni postopek
Ker se od vložitve ugovora 43. člen ZIZ več ne uporablja za presojo umika predloga (sedaj gre za umik tožbe), upnikov umik predloga za izvršbo ni mogel preprečiti ravnanja izvršilnega sodišča, ki je spis pravilno predložilo pravdnemu sodišču. To bo presojalo umik tožbe v skladu s pravili ZPP.
ugovor krajevne pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti
Z materialnopravnim ugovorom o neobstoju pravno poslovnega razmerja toženec ni uspel izpodbiti krajevne pristojnosti sodišča, dogovorjene s pisno pogodbo (sporazumom o krajevni pristojnosti).
obnova postopka - izredno pravno sredstvo - postulacijska sposobnost - zavrženje pritožbe
Ker je tožnik pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo njegov predlog za obnovo postopka (izredno pravno sredstvo), vložil sam, brez pooblaščenca, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrglo.
invalid II. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - preostala delovna zmožnost - rehabilitacija - invalidska pokojnina - datum nastanka invalidnosti
S tem ko je tožnik namesto datuma, kot je bil ugotovljen v postopku pri toženi stranki v zvezi s III. kategorijo invalidnosti, na zadnjem naroku za glavno obravnavo uveljavljal razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti ter priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja z datumom, ko je pri toženi stranki vložil vlogo, torej z 8. 8. 2008, namesto s 1. 8. 2003, kot je to uveljavljal s tožbo, je zgolj skrčil svoj tožbeni zahtevek, za kar pa privolitev tožene stranke ni potrebna, ker ne gre za spremembo tožbe.
stroški – prisilna hospitalizacija – odmera nagrade odvetniku
Glede na potek konkretnega postopka prisilne hospitalizacije, začetega po uradni dolžnosti, (odvetnica je opravila vsa opravila, ki so trajala 45 minut, na kraju samem, razen prejema odločbe), je uporaba tarifne številke 3101 (znižan količnik 0,8) pri odmeri nagrade odvetnici povsem ustrezna.
delna invalidska pokojnina - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Glede na to, da je tožnica delala s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno, ji je tožena stranka pravilno odmerila delno invalidsko pokojnino v višini 25 % od invalidske pokojnine, ki bi tožnici pripadla na dan nastanka invalidnosti, kar ustreza skrajšanju polnega delovnega časa.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZVZ člen 17, 17/3.
starostna pokojnina - ponovna zahteva - zavrženje zahteve
Ker je bilo v zadevi pravnomočno odločeno in se niti dejanska niti pravna podlaga nista spremenili, je tožena stranka na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP tožničino zahtevo za ponovno odmero pokojnine utemeljeno zavrgla.
odškodninska odgovornost zavoda - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda
Morebitne napake v postopku ali napačna presoja dokazov in materialnega prava, kar vse se lahko odpravi v postopku s pravnimi sredstvi, ne pomenijo protipravnega ravnanja, da bi bila podana odškodninska odgovornost zavoda (toženca).
V konkretni zadevi je bilo že pravnomočno odločeno, tožnik je s pravnomočno odločbo toženca pridobil pravico do invalidske pokojnine. Zato je toženec tožnikovo zahtevo za ponovno odmero pokojnine utemeljeno zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP in to ne glede na to, ali je bila pokojnina pravilno odmerjena ali ne.
invalid I. kategorije - datum nastanka invalidnosti - dokončna odločba - spor polne jurisdikcije
Sodišče na kasnejše upravne odločbe ni vezano, saj presoja sporno razmerje na podlagi dejstev in dokazov, ki so obstajali v času izdaje dokončne odločbe. Ob izdaji dokončne odločbe pa je bil tožnik po izvedenih dokazih invalid I. kategorije, tako da je izpodbijana odločitev, s katero je bila odpravljena zavrnilna odločba toženke, pravilna.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – utemeljen razlog
Glede na to, da sprejeta pravilnika tožene stranke tožničinega delovnega mesta in njenih nalog nista bistveno spremenila ter da se tožničino delo glede na prejšnjo pogodbo o zaposlitvi ni spremenilo, odpoved (iz poslovnega, organizacijskega razloga) s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni bila zakonita, saj ni temeljila na utemeljenem razlogu za odpoved.
ZZZPB člen 45, 45/1, 62. ZPIZ/92 člen 24. ZDSS-1 člen 58, 63.
evidenca brezposelnih oseb - starostna pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - dokončna odločba - sodno varstvo
Ker je odločba o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb, ker je tožnik izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine za najnižjo zavarovalno dobo, postala dokončna in pravnomočna, je tožnik v sodnem postopku ne more izpodbijati. Njegova tožba se v tem delu zavrže.