invalid II. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - preostala delovna zmožnost - rehabilitacija - invalidska pokojnina - datum nastanka invalidnosti
S tem ko je tožnik namesto datuma, kot je bil ugotovljen v postopku pri toženi stranki v zvezi s III. kategorijo invalidnosti, na zadnjem naroku za glavno obravnavo uveljavljal razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti ter priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja z datumom, ko je pri toženi stranki vložil vlogo, torej z 8. 8. 2008, namesto s 1. 8. 2003, kot je to uveljavljal s tožbo, je zgolj skrčil svoj tožbeni zahtevek, za kar pa privolitev tožene stranke ni potrebna, ker ne gre za spremembo tožbe.
V konkretni zadevi je bilo že pravnomočno odločeno, tožnik je s pravnomočno odločbo toženca pridobil pravico do invalidske pokojnine. Zato je toženec tožnikovo zahtevo za ponovno odmero pokojnine utemeljeno zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP in to ne glede na to, ali je bila pokojnina pravilno odmerjena ali ne.
obnova postopka - izredno pravno sredstvo - postulacijska sposobnost - zavrženje pritožbe
Ker je tožnik pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo njegov predlog za obnovo postopka (izredno pravno sredstvo), vložil sam, brez pooblaščenca, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrglo.
delna invalidska pokojnina - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Glede na to, da je tožnica delala s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno, ji je tožena stranka pravilno odmerila delno invalidsko pokojnino v višini 25 % od invalidske pokojnine, ki bi tožnici pripadla na dan nastanka invalidnosti, kar ustreza skrajšanju polnega delovnega časa.
ZZZPB člen 45, 45/1, 62. ZPIZ/92 člen 24. ZDSS-1 člen 58, 63.
evidenca brezposelnih oseb - starostna pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - dokončna odločba - sodno varstvo
Ker je odločba o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb, ker je tožnik izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine za najnižjo zavarovalno dobo, postala dokončna in pravnomočna, je tožnik v sodnem postopku ne more izpodbijati. Njegova tožba se v tem delu zavrže.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – utemeljen razlog
Glede na to, da sprejeta pravilnika tožene stranke tožničinega delovnega mesta in njenih nalog nista bistveno spremenila ter da se tožničino delo glede na prejšnjo pogodbo o zaposlitvi ni spremenilo, odpoved (iz poslovnega, organizacijskega razloga) s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni bila zakonita, saj ni temeljila na utemeljenem razlogu za odpoved.
izobraževanje - pogodba o štipendiranju - vrnitev štipendije
Tožbeni zahtevek za vračilo štipendij, ki jih je prejela prvotožena stranka, ni utemeljen, saj je prvotožena stranka (sicer po poteku roka, ki je bil določen s pogodbo o štipendiranju) študij uspešno zaključila in o tem obvestila tožečo stranko, preden je prejela obvestilo tožeče stranke, da rok za zaključek študija ni bil podaljšan (da prošnji za mirovanje obveznosti iz pogodbe o štipendiranju ni bilo ugodeno).
pokojninska osnova - vštevanje neizplačanega dela plač, namenjenih za odkup delnic, v pokojninsko osnovo - prispevki - pogoj plačila prispevkov
Ker od zneskov neizplačanih plač, za katere je tožnik prejel potrdilo (lastninski certifikat), niso bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se ti zneski ne vštejejo v pokojninsko osnovo.
Pri presoji je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Obravnavana nezgoda se je zgodila v večernih urah, ugotovljeno je bilo, da je bilo cestišče mokro in spolzko, vidljivost je bila zaradi goste megle zelo slaba, zmanjšana na vsega 20 metrov.
V ugotovljenih voznih razmerah bi, po mnenju pritožbenega sodišča, moral skrben voznik takšno ali podobno oviro pričakovati in voziti s hitrostjo, da bi lahko pred oviro tudi pravočasno ustavil in nezgodo preprečil. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je tudi v primeru, da bi šlo za nepričakovano oviro v prometu, potrebno presojati, ali bi bilo mogoče s pravilno vožnjo (ob primerni hitrosti) in ustreznim reagiranjem nezgodo preprečiti ali omiliti.
Pri presoji krivde je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo naravo in težo kršitve posameznih voznikov (povzročitev nevarne situacije, prekoračitev prilagojene hitrosti), v zvezi z ugotavljanjem teže posledic pa je pravilno uporabilo 1. odstavek 216. člena ZPP. Glede na časovno odmaknjenost dogodka in razpoložljivo dokumentacijo, predvsem pa kompleksnost nezgode, natančnejša razmejitev posledic večih trkov v vozilo M. ni bila mogoča.
odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlogi – neplačevanje najemnine – neprofitno stanovanje – izjemne okoliščine – postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine - izredna pomoč pri uporabi stanovanja
Le s sklicevanjem na izjemne okoliščine (težja bolezen, smrt v družini) se najemnik neprofitnega stanovanja odpovedi najemne pogodbe ne more izogniti, saj mora zatrjevati in dokazati tudi, da je najkasneje v tridesetih dneh po nastanku izjemnih okoliščin sprožil postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja ter v tem roku o tem obvestiti lastnika stanovanja.
Iz vsebine „Predprodajne pogodbe“ ne izhaja, da sta stranki z njeno sklenitvijo prevzeli obveznost, da bosta kasneje sklenili kupoprodajno oz. glavno pogodbo, (kar je sicer predmet predpogodbe), njeno pravno naravo pa določa vsebina pogodbe in ne naslov pogodbe.
neplačilo sodne takse - domneva o umiku pritožbe – prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse
Ker tožena stranka predloga za taksno oprostitev ni vložila hkrati s pritožbo dne 04. 10. 2011, je sodišče za nazaj ne more oprostiti plačila sodne takse. Čeprav v pritožbi ponovno navaja, da sodne takse zaradi slabega premoženjskega stanja ne more plačati, pa strogih postopkovnih določb ni mogoče obiti.
prepozno grajanje cenilnega poročila - vrednost nepremičnine - pritožbena novota
Ker dolžnica na cenilno poročilo ni pravočasno podala nikakršnih pripomb, le-te je podala prvič v svoji pritožbi zoper sedaj izpodbijani sklep, je z grajanjem cenilnega poročila prepozna in se štejejo navedbe v zvezi s cenilnim poročilom v pritožbi kot pritožbena novota.
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov torej ne nastane v času, ko so bila opravljana posamezna pravdna dejanja, za katera so stroški odmerjeni, temveč šele z odločbo sodišča s katero so pravdni stroški ugotovljeni.
Tožnik je zahteval ponovno odmero starostne pokojnine. O tej pravici tožnika je bilo že pravnomočno odločeno, zato se njegova zahteva ob uporabi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP zavrže.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom – izvršilni stroški – nagrada za drugo obrazloženo vlogo
Predlog za nadaljevanje izvršbe, s katerim upnik tekom izvršilnega postopka predlaga le novo izvršilni sredstvo, predstavlja drugo obrazloženo vlogo skladno s Tar. št. 3464 ZOdvT, saj ga po vsebini ne gre enačiti s predlogom za izvršbo, s katerim se izvršilni postopek uvede.