OZ člen 10, 131, 154, 154/1, 154/2. ZPrCP člen 58.
prometna nezgoda - povzročitelj prometne nesreče - prispevek k nastanku prometne nezgode - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - kršitev cestnoprometnih predpisov - kršitev pravila o prednosti na cesti - vključevanje na prednostno cesto - desno pravilo - izvedenec cestnoprometne stroke
Specifičnost konkretnega primera je v tem, da sta oba udeleženca nesreče imela v križišču znak „stop“, vendar je imela voznica osebnega vozila v konkurenci med njima, ob upoštevanju desnega pravila, prednost (prvi odstavek 58. člena ZPrCP), kar pomeni, da bi toženec moral počakati, da bi križišče najprej prevozila voznica, nato pa šele on.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00035044
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 21. ZIZ člen 38, 38/6. ZPP člen 274.
pravica do stikov - stiki med starši in otroki - haška konvencija - mednarodno sodelovanje - stroški postopka - pravica do izjave - izvršilni naslov - procesna ovira za meritorno odločanje - ureditev stikov - ponovno odločanje o isti stvari
Določila Haaške konvencije niso namenjena zagotovitvi izvršitve že obstoječega izvršilnega naslova. Njihov namen je predvsem v zagotavljanju pomoči, tudi z upravnim sodelovanjem med državami, pri iskanju otroka in olajšanju sprejetja sporazumnih rešitev ter pomoči pri začetku postopka za dosego začasnih ukrepov, katerih cilj je, da se stiki med starši in otroci vzpostavijo in zagotovijo.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - vložitev vloge na nepristojno sodišče - očitna pomota vložnika
Obravnavana pritožba je naslovljena na Višje sodišče v Ljubljani, ki ni izreklo prvostopenjske sodbe, in je bila pri njem tudi vložena. Take napake ni mogoče opredeliti za očitno pomoto, zato toženčeve pritožbe ni mogoče šteti za pravočasno na podlagi desetega odstavka 112. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - OKOLJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00041059
ZUPUDPP člen 6, 6/2. ZPNačrt člen 14, 14/3. Uredba o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (2011) člen 1. URS člen 33.
vmesna sodba - temelj zahtevka - prostorsko načrtovanje - državni prostorski načrt - občinski prostorski akti - oblastno ravnanje - odškodninska odgovornost države - načelo subsidiarnosti - zasebna lastnina - gradbeno dovoljenje - sprememba namembnosti zemljišča - sodno varstvo - upravni spor - izčrpanost pravnih sredstev - postopek za oceno ustavnosti zakona
Tožniki imajo za izpodbijanje zakonitosti Uredbe na voljo pobudo za začetek postopka za oceno njene ustavnosti in zakonitosti, ki je še niso izkoristili. Nezakonitosti Uredbe, kot predpogoja za nadaljnjo presojo protipravnosti ravnanja toženke, zato ne more ugotavljati pravdno sodišče v tem postopku.
Ker tožniki izkazujejo drugačen pravni interes, imajo možnost neposredne vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe in tudi možnost za uspeh. Za utemeljenost tožbenega zahtevka morajo tožniki izkoristiti vsa pravna sredstva, ki so jim na voljo za izpodbijanje (ne)zakonitosti Uredbe, česar pa še niso storili.
ZKP člen 39, 39/1, 41, 41/1, 42, 42/1, 42/3, 42/4, 371, 371/1, 371/2. URS člen 22, 23, 23/1.
pravica do nepristranskega sojenja - pravica do enakega varstva pravic - izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - odklonilni razlog - subjektivna nepristranskost sodnika - objektivna nepristranskost sodnika - videz nepristranskosti sodišča - procesno vodstvo - kršitev ustavnih pravic - razveljavitev sodbe
Zoper sklep predsednika okrožnega sodišča o zavrnitvi zahteve za izločitev predsednika razpravljajočega senata ni posebne pritožbe, ampak se sklep lahko izpodbija samo s pritožbo zoper sodbo. Pritožbeno sodišče je v pritožbenem postopku zoper sodbo sodišča prve stopnje utemeljeni pritožbi državne tožilke ugodilo in sklep predsednika okrožnega sodišča iz drugega odstavka 42. člena ZKP spremenilo in predsednika razpravljajočega senata izločilo iz sojenja. Ugotovilo je, da sodnik s procesnim vodenjem prvostopenjskega sojenja ni ohranil ustavnega jamstva nepristranskega sodnika (23. člen Ustave). Spremenjeni sklep je imel za posledico tudi razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje.
povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - vmesna sodba - pavšalna odškodnina - izbrisani - škoda zaradi izbrisa - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - odškodnina za izgubljeni zaslužek - obseg škode
Če oseba, ki je bila s kršitvijo človekovih pravic izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, odškodnino zahteva v sodnem postopku, se za odločanje o denarni odškodnini uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ZPŠOIRSP ne določa drugače (11. člen ZPŠOIRSP). To pomeni, da mora tožnik dokazati vrsto in obseg svoje škode ter vzročno zvezo med njo in izbrisom (131. člen OZ).
Protipravno ravnanje toženke - izbris tožnika iz registra stalnega prebivalstva, ni sporno, krivde zanj pa se ne more razbremeniti, niti delno. Tožnik torej dokazuje „le“ še svojo škodo in vzročno zvezo med njo in izbrisom. Predmet te vmesne sodbe je torej vzročna zveza med izbrisom in zatrjevano tožnikovo škodo - izgubo dohodka zaradi nezaposlitve v nemških rudnikih, in duševnimi bolečinami zaradi kršitev osebnostnih pravic. Obseg škode oz. njena višina, bo predmet končne sodbe.
Ker je bil po prepričljivi oceni sodišča ravno izbris iz registra stalnega prebovalstva življenjsko najbolj verjeten edini vzrok, da tudi tožnik ni odšel na delo v rudnik v Nemčijo, tako kot drugi rudarji zaprtega rudnika, ki so imeli urejeno osebno dokumentacijo, je podana tudi vzročna zveza med zaslužkom, ki ga je s tem izgubil, in izbrisom.
Izvedenec je ugotovil, da v obravnavanem primeru ne gre za napako v diagnostiki, temveč za nezmožnost pravilne diagnostike, oziroma ni šlo za napačno delovanje aparature ali napačno ravnanje zdravnika, pač pa za objektivno nezmožnost ultrazvočnega pregleda, da ugotovi prisotno nepravilnost. Na podlagi navedenega ni podana protipravnost ravnanja zdravnika in zdravstvenega doma.
stečajni postopek - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - neplačane davčne obveznosti - izvršilni naslov - subjektivne meje pravnomočnosti
Ne glede na tretji odstavek 314. člena ZFPPIPP izjava o prerekanju terjatev iz naslova neplačanih davčnih obveznosti nima pravnega učinka in terjatev velja za priznano, če v skladu s pravili postopka, v katerem pristojni državni organ odloča o tej terjatvi, ni več mogoče izpodbijati obstoja te terjatve niti s pravnim sredstvom niti s tožbo v upravnem sporu, ali če je dolžnik kot zavezanec za davek sam izračunal terjatev v obračunu davka.
Sodna poravnava sklenjena med upnikom in glavnim dolžnikom v konkretnem primeru ne more imeti pravnega učinka tudi za stečajnega dolžnika, kar skuša s pritožbo uveljaviti upnik. Terjatev upnika do stečajnega dolžnikom ne temelji na izvršilnem naslovu, zato je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ki je na vložitev tožbe napotila upnika, pravilna.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
nagrada in stroški sodnega izvedenca - specifikacija stroškov - pavšalni znesek povračila stroškov
Izvedenki ni mogoče priznati stroškov za najem pisarne s tekočimi stroški, stroškov IT opreme in licenc za programsko opremo, dostopa do plačljivih baz AJPES IN Gvin, stroškov amortizacije opreme, uporabnine za računalnik ipd. Pri teh stroških namreč ne gre za stroške, ki bi izvedenki nastali v zvezi z izdelavo konkretnega izvedenskega mnenja, pač pa so to stroški, ki so izvedenki nastali zato, da ta svoje delo kot izvedenka sploh lahko opravlja.
Ker niti Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih niti Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku ne določa pavšalne povrnitve stroškov, bi morala izvedenka nastanek in višino v prejšnjih dveh točkah navedenih stroškov konkretno utemeljiti in izkazati. Ker tega ni storila, ji sodišče prve stopnje tudi teh stroškov pravilno ni priznalo.
Za odločitev o tem, ali je izvedenka upravičena do povrnitve določenih stroškov, ne more biti odločilno, ali izvedenka te stroške sama plačuje drugim subjektom na trgu ali pa si te iste stroške razdeli s svojim delodajalcem.
stečajni postopek - preizkus terjatev in ločitvenih pravic - ločitvena pravica - ločitvena pravica nastala na podlagi izvršilnega naslova - prerekana ločitvena pravica - končni seznam preizkušenih terjatev - sporazum o zavarovanju terjatve - neposestna zastavna pravica na premičninah - neposredno izvršljiv notarski zapis - napotitev stečajnega upravitelja na pravdo - pravica do plačila terjatev - rubež - vpis v register - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - ugotovitev neobstoja prerekane ločitvene pravice - litispendenca
Ločitvena pravica je akcesorna prijavljeni denarni terjatvi. Izjava o prerekanju prijavljene terjatve vsebuje tudi izjavo o prerekanju ločitvene pravice, s katero je zavarovana ta terjatev. Po oceni pritožbenega sodišča bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi upraviteljevega zapisa o prijavi ločitvene pravice na premičninah stečajnega dolžnika, ki temelji na neposredno izvršljivem sporazumu o zavarovanju terjatev z ustanovitvijo neposestne zastavne pravice na premičninah opr. št. SV 0000/2015 z dne 18. 12. 2015, ki jih potrjujejo tudi dokazi priloženi k prijavam, presoditi, da gre v tem delu za primer prerekanja terjatve in ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova. Z vpisom rubeža v register so upnice pridobile zastavno pravico na premičninah, to je pravico do plačila terjatve iz določenih premičnin v lasti dolžnika, vpis rubeža pa je bil opravljen na podlagi izvršljivega notarskega zapisa.
Ker vse tri upnice uveljavljajo za svoje denarne terjatve ločitveno pravico na istih predmetih, pridobljeno na podlagi istega izvršilnega naslova, bi moralo sodišče napotiti upravitelja, ki je prerekal terjatve in ločitvene pravice, da zoper vse tri upnice vloži eno tožbo.
Če je prerekana terjatev in posledično tudi ločitvena pravica, zaradi litispendence ni mogoče voditi o isti terjatvi več pravd, torej po tožbi ločitvenega upnika zaradi ugotovitve obstoja prijavljene terjatve in po tožbi upravitelja zaradi ugotovitve neobstoja iste prijavljene terjatve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033651
KZ-1 člen 38, 38/1, 57, 58, 257, 257/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 371/2.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradih pravic - pomoč pri kaznivem dejanju - prekoračitev obtožbe - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - odmera kazni - pogojna obsodba - teža kaznivega dejanja - namen kaznovanja - generalna prevencija - olajševalne okoliščine - nepremoženjska korist
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba okrajne državne tožilke utemeljena. Sodišče prve stopnje je pri odmeri kazni obdolžencema sicer pravilno upoštevalo časovno oddaljenost od storitve kaznivega dejanja ter njuno predhodno nekaznovanost, vendar je dalo premajhni poudarek teži kaznivega dejanja, kot to pravilno izpostavlja pritožnica. Soglašati je namreč, da gre v obravnavani zadevi za zavržno kaznivo dejanje, pri čemer nizke kazenske sankcije tudi rušijo avtoriteto države, njene represivne funkcije ter razvodenijo smisel kazenskega postopka, prav tako pa nimajo zadostnega vpliva na storilce kaznivih dejanj.
ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 13, 13/1.
stroški postopka - potrebni stroški - odvetniški stroški - odvetniška tarifa - vrednost točke
Nepravilno je sodišče prve stopnje obračunalo toženki odvetniške stroške po vrednosti točke 0,459 EUR. Sodišče prve stopnje je toženki le za pristop na zadnji narok priznalo odvetniško storitev po vrednosti točke v višini 0,60 EUR, po navedeni vrednosti točke pa bi moralo toženki priznati vse odvetniške stroške.
pravica do poštenega postopka - enako varstvo pravic - obrazloženost sodne odločbe - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku
Obrazložitev odločitve, da mora obtoženec oškodovani družbi plačati znesek 139.722,30 EUR, z ugotovitvijo, da je obtoženec spoznan za krivega kaznivega dejanja, s katerim je bila oškodovancu povzročena škoda, ne zadostuje za nastop civilnopravnih posledic, to je za odgovornost za s kaznivim dejanjem nastalo škodo.
Sodišče lahko šele na podlagi presoje konkretnega primera, ob upoštevanju vseh določb civilnega materialnega prava, sprejme pravilno odločitev o premoženjskopravnem zahtevku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00031883
OZ člen 82, 82/2, 83, 943, 943/1, 943/2. ZPP člen 286, 337, 337/1, 358, 358-5.
predpravdno izvedensko mnenje - nedopustne pritožbene novote - trditveno in dokazno breme - zavarovanje pred odgovornostjo - odškodninska odgovornost projektanta - obseg zavarovalnega kritja - odbitna franšiza - pravilna uporaba materialnega prava - vsebina splošnih poslovnih pogojev - razlaga nejasnih določil splošnih pogojev pogodbe - razlaga spornih določil pogodbe po vnaprej natisnjeni vsebini ali vsebini, predlagani s strani ene pogodbene stranke - skupni namen pogodbenih strank - zamuda zavarovalnice - zamudne obresti - višina nastale škode - prijava škode zavarovalnici - dospelost obveznosti zavarovalnice - čas nastanka škode - čas plačila - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - izvedba dokaza z izvedencem
V pripravljalni vlogi z dne 31. 7. 2014 je tožena stranka navedla, da je bila s sporno zavarovalno polico dogovorjena odbitna franšiza v višini 10 % dajatve zavarovalnice, vendar ne manj kot 0,3 % od zavarovalne vsote navedene na polici, v konkretnem primeru 420.000,00 EUR, 0,3 % od tega zneska pa znese 1.260,00 EUR in za toliko je sodišče prve stopnje zahtevek pravnomočno zavrnilo. Bolj konkretno ugovora odbitne franšize tožena stranka ni mogla podati, saj ob podajanju ugovora ni vedela kolikšna bo višina dajatve zavarovalnice. Na dejstvo, da je bilo o odbitni franšizi v višini 1.260,00 EUR že pravnomočno odločeno, se je sodišče prve stopnje sklicevalo tudi v izpodbijani sodbi, a pri tem ni odločilo o ugovoru tožene stranke o dogovorjeni odbitni franšizi v presežku nad že zavrnjenih 1.260,00 EUR. Ob pravilni uporabi materialnega prava (sporne police) je zato treba toženi stranki priznati odbitno franšizo v višini 10 % od dajatve zavarovalnice, kar znese 3.800,00 EUR.
Sodišče prve stopnje je presojalo vsebino Splošnih pogojev in se oprlo zlasti na dejstvo, da v kolikor bi šlo pri svetovanju v tretjem odstavku 1. člena Splošnih pogojev le za svetovanje v okviru izdane projektne dokumentacije, potrebe po ponovni navedbi svetovanja v tretjem odstavku 1. člena Splošnih pogojev ne bi bilo, saj je le-to zajeto že s prvim odstavkom 1. člena Splošnih pogojev. Zato je zavzelo pravilno stališče, da svetovanje v smislu tretjega odstavka 1. člena Splošnih pogojev pomeni samostojno dejavnost, nevezano na izdano projektno dokumentacijo. Pri tem je utemeljeno upoštevalo tudi, da so bili Splošni pogoji vnaprej pripravljeni s strani tožene stranke, zato je nejasno določilo razlagalo v korist tožeče stranke.
Trditvi, da 29. 12. 2011 višina škode ni bila znana, tožeča stranka ni nasprotovala, zato ni mogoče šteti, da je bila ob prijavi škode, višina le-te znana toženi stranki. Drugi odstavek 943. člena OZ določa, da v primeru, ko je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, začne teči štirinajst dnevni rok od dneva, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti. Vendar ne tožeča stranka ne tožena stranka nista podali trditev o tem, kdaj je bila tožena stranka seznanjena z višino nastale škode oziroma z vso potrebno dokumentacijo. Je pa tožena stranka sama v odgovoru na tožbo navedla, da bi, če bi tožeča stranka dokazala, da je škodo plačala po računu, zamudne obresti tekle od plačila računa dalje. Glede na to in zato, ker je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka škodo poravnala in sicer s kompenzacijo, ji gredo zakonske zamudne obresti v konkretnem primeru od trenutka, ko ji je s poravnavo nastale škode L. d. o. o. nastala škoda v višini 38.000,00 EUR.
elementi delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja
Za presojo pravilnosti odločitve je ključno vprašanje, ali je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je imelo tožnikovo delo pri toženi stranki lastnosti delovnega razmerja. Po 4. členu ZDR-1 je to razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca (prvi odstavek). V delovnem razmerju je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti (drugi odstavek). Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik vključen v delovni proces, da je delo izvajal po navodilih in nadzoru tožene stranke, da je uporabljal delovna sredstva in delovno opremo tožene stranke, delo je opravljal osebno ter za to prejel plačilo.
Neveljavno zastopanje ne učinkuje za zastopanega. Posledično je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje, da notranje razmerje med zastopnikom in zastopanim ni pomembno.
stečajni postopek - popravni sklep - oznaka nepremičnine v izreku
Ker lahko sodišče morebitne napake v številkah popravi kadar koli med postopkom, kar je v konkretnem primeru storilo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti, je morebitni očitek o nepravilnosti sklepa neutemeljen.
Pritožnik lahko popravni sklep izpodbija le iz razloga, da sodišče pooblastila iz prvega odstavka 328. člena ZPP ni pravilno uporabilo.
OZ člen 82, 107, 239, 243, 243/1, 648, 1060. ZOR člen 99, 128, 266, 266/1, 629.
pogodbena odškodninska odgovornost - kršitev pogodbene obveznosti - denarna odškodnina - izgubljeni dobiček - projektiranje - projektant - odstop od pogodbe - dvom - dejansko stanje
Če bi se pokazalo, da je imela toženka na podlagi navedene določbe pravico, da v določenih primerih odstopi od pogodbe, da je podan eden od v pogodbi predvidenih primerov in da je toženka odstopno upravičenje uresničila, bi to pomenilo, da drugi tožnik ni upravičen do plačila za delo, ki ga ni opravil. Pritožnica tako utemeljeno uveljavlja, da je podan dvom o pravilnosti ugotovljenega odločilnega dejstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040624
KZ-1 člen 57, 58, 135, 135/1. ZKP člen 372, 372-1.
kaznivo dejanje grožnje - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - občutek ogroženosti oškodovanca - direktni naklep obarvan s posebnim namenom - resna grožnja - fizični napad - silobran
Pritožnica je v utemeljitev zatrjevane kršitve še navedla, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, kako je ugotavljalo zakonski znak, da je bila oškodovanka ustrahovana in vznemirjena, vendar tudi v tem pogledu nima prav, saj subjektivni učinek grožnje na oškodovanca med zakonskimi znaki grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 ni omenjen. Za izvršitev kaznivega dejanja grožnje namreč ni nujno, da bi se oškodovanka dejansko počutila ogroženo in ustrahovano, temveč zadostuje, da je grožnja objektivno zmožna ustvariti tako ustrahovanje ali vznemirjenje (kar bo pojasnjeno v nadaljevanju), zato pritožbenemu polemiziranju v tej smeri ni mogoče pritrditi.