vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje tožbe v odgovor - bivanje v tujini - napaka sodišča pri vročanju - opravičljiva zamuda
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen, saj napačna vročitev tožbe in poziva za odgovor na tožbo ni razlog, iz katerega bi bilo mogoče vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa predstavlja kršitev pravil postopka, ki se lahko uveljavlja v pritožbi zoper zamudno sodbo (toženec je vložil pravočasno pritožbo). Pogoj za ugoditev predlogu v prejšnje stanje je namreč le opravičljiva zamuda, ki se je pripetila stranki, napake sodišča pri vročanju so pri tem izključene.
Nedvomno pa je tožnik v postopku uspel dokazati, da je bilo motilno ravnanje na njegovo škodo storjeno tudi v korist prvega toženca (in ne le v korist druge toženke). Prvi toženec je namreč lastnik, pri čemer je bil z menjavo ključavnic nedvomno seznanjen (tako je izpovedal sam) in (za razliko od tožnika) razpolaga z novimi ključi, če ne prej, pa je v tej pravdi tudi jasno pokazal, da tožniku po očetovi smrti (tudi on, enako kot druga toženka) ne dovoli več uporabe spornih prostorov. Sodišče prve stopnje je zato materialnopravno zmotno zaključilo, da je bilo motilno dejanje storjeno zgolj v korist druge toženke in da je le ona pasivno legitimirana. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da je v pravdi zaradi motenja posesti pasivno legitimiran tudi tisti, ki motilno dejanje odobri ali ga dopušča oziroma ima od njega koristi - to je t. i. posredni motilec. Ker je bil prvi toženec pri očitanem motilnem ravnanju na škodo tožnika soudeležen kot posredni motilec, je tudi on tožniku dolžan izročiti ključe spornih prostorov ter mu omogočiti njihovo nemoteno uživanje, v bodoče pa so mu prepovedana takšna in podobna motilna dejanja.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - vložitev vloge na nepristojno sodišče - očitna pomota vložnika
Obravnavana pritožba je naslovljena na Višje sodišče v Ljubljani, ki ni izreklo prvostopenjske sodbe, in je bila pri njem tudi vložena. Take napake ni mogoče opredeliti za očitno pomoto, zato toženčeve pritožbe ni mogoče šteti za pravočasno na podlagi desetega odstavka 112. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - OKOLJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00041059
ZUPUDPP člen 6, 6/2. ZPNačrt člen 14, 14/3. Uredba o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (2011) člen 1. URS člen 33.
vmesna sodba - temelj zahtevka - prostorsko načrtovanje - državni prostorski načrt - občinski prostorski akti - oblastno ravnanje - odškodninska odgovornost države - načelo subsidiarnosti - zasebna lastnina - gradbeno dovoljenje - sprememba namembnosti zemljišča - sodno varstvo - upravni spor - izčrpanost pravnih sredstev - postopek za oceno ustavnosti zakona
Tožniki imajo za izpodbijanje zakonitosti Uredbe na voljo pobudo za začetek postopka za oceno njene ustavnosti in zakonitosti, ki je še niso izkoristili. Nezakonitosti Uredbe, kot predpogoja za nadaljnjo presojo protipravnosti ravnanja toženke, zato ne more ugotavljati pravdno sodišče v tem postopku.
Ker tožniki izkazujejo drugačen pravni interes, imajo možnost neposredne vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe in tudi možnost za uspeh. Za utemeljenost tožbenega zahtevka morajo tožniki izkoristiti vsa pravna sredstva, ki so jim na voljo za izpodbijanje (ne)zakonitosti Uredbe, česar pa še niso storili.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00035251
ZASP člen 153, 154. URS člen 35, 39. OZ člen 178, 183. ZMed člen 42, 43. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
odškodninska odgovornost zaradi kršitve osebnostne pravice - odškodninska odgovornost medijev - odgovornost izdajatelja - objava prispevka v oddaji - varstvo osebnostnih pravic - kršitev osebnostnih pravic - kršitev ugleda in dobrega imena - okrnitev ugleda pravne osebe - razžalitev dobrega imena in časti - svoboda izražanja - medijska svoboda - načelo sorazmernosti - tehtanje pravic v koliziji - kolizija ustavnih pravic - objava mnenja - pravica do popravka - pravica do odgovora - vsebina izjave - žaljivost izjave - objektivna žaljivost - resničnost dejstev - resničnost objavljenih informacij - prepričanje v resničnost informacij - dolžna skrbnost novinarja - dobra vera - novinarska etika - javni interes - javna razprava
Novinar je dolžan skrbno preverjati točnost zbranih informacij, kar (po sami naravi stvari) pomeni, da mora dogajanje, o katerem poroča, predstaviti celovito, informacije pa ne smejo biti podane na način, da bi bila izpuščena ali zamolčana dejstva, ki bi lahko skupaj s objavljenimi kazala povsem drugačno sliko od predstavljene.
Ker se tožeča stranka na vprašanja novinarja, čeprav je imela možnost, ni odzvala, ta pa je prispevke objavil na podlagi informacij, preverjenih pri številnih virih, za katere ni imel razloga, da jim ne bi verjel, se je upravičeno zanesel nanje in mu ni mogoče očitati nekorektnega poročanja, še manj žaljivih obdolžitev.
Ostrejšega nadzora in kritike ne gre enostavno zamenjati za žaljive obdolžitve. Besednih zvez, uporabljenih v prispevkih, povprečni bralec ne more razumeti kot napada na tožečo stranko v smislu pravnega standarda žaljivosti. Nedvomno pa je šlo za kritično pisanje novinarjev, ki pa je bilo, četudi za tožečo stranko neprijetno, še vedno znotraj objektivnih meja dopustnega izražanja, ki ga je tožeča stranka glede na njen položaj v družbi dolžna trpeti.
OZ člen 10, 131, 154, 154/1, 154/2. ZPrCP člen 58.
prometna nezgoda - povzročitelj prometne nesreče - prispevek k nastanku prometne nezgode - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - kršitev cestnoprometnih predpisov - kršitev pravila o prednosti na cesti - vključevanje na prednostno cesto - desno pravilo - izvedenec cestnoprometne stroke
Specifičnost konkretnega primera je v tem, da sta oba udeleženca nesreče imela v križišču znak „stop“, vendar je imela voznica osebnega vozila v konkurenci med njima, ob upoštevanju desnega pravila, prednost (prvi odstavek 58. člena ZPrCP), kar pomeni, da bi toženec moral počakati, da bi križišče najprej prevozila voznica, nato pa šele on.
pravica do poštenega postopka - enako varstvo pravic - obrazloženost sodne odločbe - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku
Obrazložitev odločitve, da mora obtoženec oškodovani družbi plačati znesek 139.722,30 EUR, z ugotovitvijo, da je obtoženec spoznan za krivega kaznivega dejanja, s katerim je bila oškodovancu povzročena škoda, ne zadostuje za nastop civilnopravnih posledic, to je za odgovornost za s kaznivim dejanjem nastalo škodo.
Sodišče lahko šele na podlagi presoje konkretnega primera, ob upoštevanju vseh določb civilnega materialnega prava, sprejme pravilno odločitev o premoženjskopravnem zahtevku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00031883
OZ člen 82, 82/2, 83, 943, 943/1, 943/2. ZPP člen 286, 337, 337/1, 358, 358-5.
predpravdno izvedensko mnenje - nedopustne pritožbene novote - trditveno in dokazno breme - zavarovanje pred odgovornostjo - odškodninska odgovornost projektanta - obseg zavarovalnega kritja - odbitna franšiza - pravilna uporaba materialnega prava - vsebina splošnih poslovnih pogojev - razlaga nejasnih določil splošnih pogojev pogodbe - razlaga spornih določil pogodbe po vnaprej natisnjeni vsebini ali vsebini, predlagani s strani ene pogodbene stranke - skupni namen pogodbenih strank - zamuda zavarovalnice - zamudne obresti - višina nastale škode - prijava škode zavarovalnici - dospelost obveznosti zavarovalnice - čas nastanka škode - čas plačila - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - izvedba dokaza z izvedencem
V pripravljalni vlogi z dne 31. 7. 2014 je tožena stranka navedla, da je bila s sporno zavarovalno polico dogovorjena odbitna franšiza v višini 10 % dajatve zavarovalnice, vendar ne manj kot 0,3 % od zavarovalne vsote navedene na polici, v konkretnem primeru 420.000,00 EUR, 0,3 % od tega zneska pa znese 1.260,00 EUR in za toliko je sodišče prve stopnje zahtevek pravnomočno zavrnilo. Bolj konkretno ugovora odbitne franšize tožena stranka ni mogla podati, saj ob podajanju ugovora ni vedela kolikšna bo višina dajatve zavarovalnice. Na dejstvo, da je bilo o odbitni franšizi v višini 1.260,00 EUR že pravnomočno odločeno, se je sodišče prve stopnje sklicevalo tudi v izpodbijani sodbi, a pri tem ni odločilo o ugovoru tožene stranke o dogovorjeni odbitni franšizi v presežku nad že zavrnjenih 1.260,00 EUR. Ob pravilni uporabi materialnega prava (sporne police) je zato treba toženi stranki priznati odbitno franšizo v višini 10 % od dajatve zavarovalnice, kar znese 3.800,00 EUR.
Sodišče prve stopnje je presojalo vsebino Splošnih pogojev in se oprlo zlasti na dejstvo, da v kolikor bi šlo pri svetovanju v tretjem odstavku 1. člena Splošnih pogojev le za svetovanje v okviru izdane projektne dokumentacije, potrebe po ponovni navedbi svetovanja v tretjem odstavku 1. člena Splošnih pogojev ne bi bilo, saj je le-to zajeto že s prvim odstavkom 1. člena Splošnih pogojev. Zato je zavzelo pravilno stališče, da svetovanje v smislu tretjega odstavka 1. člena Splošnih pogojev pomeni samostojno dejavnost, nevezano na izdano projektno dokumentacijo. Pri tem je utemeljeno upoštevalo tudi, da so bili Splošni pogoji vnaprej pripravljeni s strani tožene stranke, zato je nejasno določilo razlagalo v korist tožeče stranke.
Trditvi, da 29. 12. 2011 višina škode ni bila znana, tožeča stranka ni nasprotovala, zato ni mogoče šteti, da je bila ob prijavi škode, višina le-te znana toženi stranki. Drugi odstavek 943. člena OZ določa, da v primeru, ko je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, začne teči štirinajst dnevni rok od dneva, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti. Vendar ne tožeča stranka ne tožena stranka nista podali trditev o tem, kdaj je bila tožena stranka seznanjena z višino nastale škode oziroma z vso potrebno dokumentacijo. Je pa tožena stranka sama v odgovoru na tožbo navedla, da bi, če bi tožeča stranka dokazala, da je škodo plačala po računu, zamudne obresti tekle od plačila računa dalje. Glede na to in zato, ker je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka škodo poravnala in sicer s kompenzacijo, ji gredo zakonske zamudne obresti v konkretnem primeru od trenutka, ko ji je s poravnavo nastale škode L. d. o. o. nastala škoda v višini 38.000,00 EUR.
OZ v prvem odstavku 152. člena določa, da namesto imetnika stvari (oseba, od katere sta si tožnik in zavarovanec tožene stranke izposodila cepilca drv) enako kot on odgovarja tisti, ki mu je imetnik zaupal stvar v uporabo, ali tisti, ki je sicer dolžan stvar nadzorovati.
Izvedenec je ugotovil, da v obravnavanem primeru ne gre za napako v diagnostiki, temveč za nezmožnost pravilne diagnostike, oziroma ni šlo za napačno delovanje aparature ali napačno ravnanje zdravnika, pač pa za objektivno nezmožnost ultrazvočnega pregleda, da ugotovi prisotno nepravilnost. Na podlagi navedenega ni podana protipravnost ravnanja zdravnika in zdravstvenega doma.
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 7, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-15.
temelj odškodninske odgovornosti - padec v trgovini - mokra tla - mesto padca - vzročna zveza - posebne lastnosti oškodovanca - čiščenje - opozorilne table - sporna dejstva - priznana dejstva - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - izpovedba oškodovanca
Zaključka, da je tožnica hodila tudi po delu hodnika, kjer je stroj brisal z mokrim delom ter da se mokrota prenaša, sodišče ni sprejelo v nasprotju z razpravnim načelom, saj je tožnica trdila, da so bila tla zaradi čiščenja s strojem še mokra, kar je bilo vzrok njenemu padcu.
Tožena stranka tudi ni uspela dokazati, da so bila vzrok tožničinemu padcu njena ploska stopala, saj to ne izhaja iz nobenega dokaza. Zgolj zatrjevano dejstvo, da ima tožnica ploska stopala, pa ne zadošča za zaključek, da so bila le-ta vzrok njenemu padcu.
Opozorilna tabla mora biti postavljena na takšnem mestu, da se stranke trgovine lahko še pravočasno seznanijo z dejstvom, da poteka čiščenje in temu prilagodijo svojo hojo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00035107
ZPP člen 165, 165/3, 204, 214, 214/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 354, 356. OZ člen 171, 171/1, 174, 174/2, 182. URS člen 22, 25.
odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - izvensodna poravnava za plačilo odškodnine - predmet poravnave - pričakovana bodoča škoda - operativni poseg - objektivna in krivdna odgovornost povzročitelja prometne nesreče - makedonsko pravo - solidarna odgovornost za škodo - ne bis in idem - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - nepripetost z varnostnim pasom - stopnja invalidnosti - odškodnina za izgubljeni zaslužek - mesečna renta - zastaranje zahtevka - splošno znana dejstva - priznana dejstva - dvom v pristranskost sodišča - pravica do izjave v postopku - neopredelitev do odločilnih dejstev - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - neodpravljiva postopkovna napaka
V konkretnem primeru je bila v okviru izvensodne poravnave zajeta tudi odškodnina za bodočo nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnik utrpel ob petih operativnih posegih. Ta škoda je bila v času sklepanja izvensodne poravnave znana in v poravnavi tudi upoštevana.
Pogoj za solidarno odgovornost tožencev za povračilo škode je obstoj predhodno ugotovljene (odškodninske) odgovornosti vsakega od njih, ki se za vsakega tudi posebej ugotavlja. Zato ne pomeni, da bi bilo moč zoper njih sprejeti zgolj enako odločitev o odgovornosti oziroma temelju.
stečajni postopek - popravni sklep - oznaka nepremičnine v izreku
Ker lahko sodišče morebitne napake v številkah popravi kadar koli med postopkom, kar je v konkretnem primeru storilo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti, je morebitni očitek o nepravilnosti sklepa neutemeljen.
Pritožnik lahko popravni sklep izpodbija le iz razloga, da sodišče pooblastila iz prvega odstavka 328. člena ZPP ni pravilno uporabilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00032541
KZ-1 člen 20, 47, 47/2, 308, 308/3, 308/6. KZ-1E člen 48a, 56.
priznanje krivde - nepreklicnost izjave - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - stranska kazen izgon tujca iz države - vštetje časa pridržanja v izrečeno zaporno kazen - primerna višina denarne kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - sostorilstvo - načelo individualizacije kazenskih sankcij
Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je obdolženec po predstavitvi obtožnice podal izjavo, da je obtožnico razumel in je krivdo po obtožnici v celoti priznal. Ob tem je bil tudi posebej vprašan, ali je imel dovolj časa za posvetovanje s svojo zagovornico, kar je le-ta potrdil, pojasnil pa je tudi, da razume kaj se mu očita in da krivdo po obtožnici priznava, prav tako pa je (v navzočnosti svoje zagovornice) izjavil tudi, da (v nasprotju s tem, kar sicer v pritožbi navaja zagovornica) soglaša s kaznijo, kot jo predlaga tožilstvo. Zato so kakršni koli pomisleki v smeri, da se obdolženec ni zavedal kaj pomeni priznanje krivde, odveč. Obdolženec pa je bil posebej poučen tudi, da je priznanje krivde nepreklicno.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00033418
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 149, 153.. ZVZD-1 člen 12, 14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vmesna sodba - objektivna odgovornost - viličar
Sodišče prve stopnje je materialno pravno zmotno štelo, da sta v obravnavanem primeru viličar nevarna stvar in razkladanje težkega in velikega tovora nevarna dejavnost že sama po sebi. Razkladanje tovora z viličarjem namreč ne dosega standarda nevarne dejavnosti v smislu 149. člena OZ, saj gre za objektivno odgovornost le v tistih dejavnostih, iz katerih, kljub ustrezni pazljivosti, izhaja nadpovprečno tveganje za varnost ljudi in premoženja. Delo, ki ga je v obravnavanem primeru opravljal tožnik, pa ni takšna dejavnost, saj ni nevarna sama po sebi, ampak je postala nevarna zaradi ravnanja tožnika, ki je pristal na način raztovarjanja, kot mu ga je predlagal viličarist, pri tem pa ni poskrbel za lastno varnost. Do škodnega dogodka ni prišlo zaradi same narave dela, ki ga je opravljal tožnik in to delo ne predstavlja nevarne dejavnosti. V kolikor bi tožnik delo opravljal v skladu z navodili tožene stranke, do nezgode ne bi prišlo. Ker je bil tožnik sam odgovorna oseba za zagotovitev lastne varnosti, ne bi smel upoštevali "navodil" viličarista, če pa jih je upošteval, bi se moral umakniti z delovnega področja viličarja. Tožnik, kot voznik tovornjaka, nima možnosti vplivati na način razkladanja, ampak mora samo pripraviti vozilo in tako omogočiti razkladanje.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - izdelava elaborata - elaborat za evidentiranje sprememb - evidentiranje sprememb katastrskih podatkov - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - izvedenec geodetske stroke
Drži, da je namen opravljene parcelacije in njene izvedbe v katastru sodišču omogočiti, da sprejme meritorno odločitev, ki bo zemljiškoknjižno izvedljiva in zato največkrat res že nakazuje, kakšna bo, a to ne spremeni dejstva, da takšna meritorna odločitev še ni bila sprejeta in zato tudi njeno (vnaprejšnje) grajanje ni mogoče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00033962
ZPP člen 190. SPZ člen 64.
ugotovitev obstoja služnostne pravice - odtujitev stvari ali pravice med pravdo - singularni pravni naslednik - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - slaba vera - učinek pravnomočnosti - ponovno sojenje o isti stvari - stroški umaknjenega dela tožbenega zahtevka
V teoriji se zastopa stališče, da 190. člen ZPP ne učinkuje, torej ne pride do razširitve subjektivnih meja pravnomočnosti, če je pridobitelj po posebnih pravilih postal lastnik (po 64. členu SPZ) in pri tožbah glede stvarnih pravic na nepremičninah. Glede stvarnih pravic na nepremičninah velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo. V primeru, ko se pridobitelj v dobri veri zanese na zemljiškoknjižno stanje, bo od osebe, ki je v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnik, veljavno pridobil lastninsko pravico, čeprav je v teku pravda zoper odsvojitelja glede stvarne pravice na tej nepremičnini. V takem primeru, kot je torej tudi konkretni, (neposredna) razširitev subjektivnih meja pravnomočnosti ne velja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033651
KZ-1 člen 38, 38/1, 57, 58, 257, 257/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 371/2.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradih pravic - pomoč pri kaznivem dejanju - prekoračitev obtožbe - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - odmera kazni - pogojna obsodba - teža kaznivega dejanja - namen kaznovanja - generalna prevencija - olajševalne okoliščine - nepremoženjska korist
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba okrajne državne tožilke utemeljena. Sodišče prve stopnje je pri odmeri kazni obdolžencema sicer pravilno upoštevalo časovno oddaljenost od storitve kaznivega dejanja ter njuno predhodno nekaznovanost, vendar je dalo premajhni poudarek teži kaznivega dejanja, kot to pravilno izpostavlja pritožnica. Soglašati je namreč, da gre v obravnavani zadevi za zavržno kaznivo dejanje, pri čemer nizke kazenske sankcije tudi rušijo avtoriteto države, njene represivne funkcije ter razvodenijo smisel kazenskega postopka, prav tako pa nimajo zadostnega vpliva na storilce kaznivih dejanj.
ZKP člen 39, 39/1, 41, 41/1, 42, 42/1, 42/3, 42/4, 371, 371/1, 371/2. URS člen 22, 23, 23/1.
pravica do nepristranskega sojenja - pravica do enakega varstva pravic - izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - odklonilni razlog - subjektivna nepristranskost sodnika - objektivna nepristranskost sodnika - videz nepristranskosti sodišča - procesno vodstvo - kršitev ustavnih pravic - razveljavitev sodbe
Zoper sklep predsednika okrožnega sodišča o zavrnitvi zahteve za izločitev predsednika razpravljajočega senata ni posebne pritožbe, ampak se sklep lahko izpodbija samo s pritožbo zoper sodbo. Pritožbeno sodišče je v pritožbenem postopku zoper sodbo sodišča prve stopnje utemeljeni pritožbi državne tožilke ugodilo in sklep predsednika okrožnega sodišča iz drugega odstavka 42. člena ZKP spremenilo in predsednika razpravljajočega senata izločilo iz sojenja. Ugotovilo je, da sodnik s procesnim vodenjem prvostopenjskega sojenja ni ohranil ustavnega jamstva nepristranskega sodnika (23. člen Ustave). Spremenjeni sklep je imel za posledico tudi razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00032423
ZVPot člen 23, 24. ZNPosr člen 13, 13/1, 13/2, 25, 25/2. OZ člen 848.
nepremičninsko posredovanje - promet z nepremičninami - pogodba o posredovanju pri prometu z nepremičninami - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - ničnost pogoja - posredniška pogodba - pravica do povračila stroškov - dogovor o stroških - plačilo stroškov - pogodbeni dogovor - odstop od pogodbe
Pogodbeni dogovor, v skladu s katerim dobi posrednik pravico do plačila stroškov, do katerih je prišlo na podlagi sklenjene pogodbe o posredovanju pri prometu z nepremičninami, ni v nasprotju s kogentnimi normami ZNPosr. Tak dogovor je dopusten tudi v skladu s splošnimi pravili OZ o posredniški pogodbi, ki se subsidiarno uporabljajo tudi po ZNPosr.