URS člen 2, 22, 50.. ZSDP-1 člen 79, 79/3, 83, 83/1, 85/1.. ZSDP-1B člen 85, 85/3.
nadomestilo za izgubljeni dohodek - načelo enakosti - pravica do socialne varnosti - načelo enakega varstva pravic - posebna nega in varstvo - izgubljeni dohodek
Pri definiranju pravic, izhajajočih iz načela enakosti je primarno to, da se artikulira relevantne oziroma za presojo odločujoče kriterije. Bistvo ustavne pravice je, da bistveno enake primere obravnava enako in bistveno neenake primere različno, upoštevajoč njihovo različnost in lastnost. Splošno načelo enakosti je prizadeto šele tedaj, kadar za razlikovanje ni mogoče najti stvarno utemeljenega razloga, ki izvira iz narave stvari in ki opravičuje zakonsko razlikovanje. Taka interpretacija splošnega načela enakosti pa pušča zakonodajalcu širok prostor ocenjevanja in prostega preudarka. Zakonodajalec je tisti, ki načeloma odloča, katere dejanske stane ali življenjska razmerja naj se v pravnem pogledu obravnavajo enako, katera pa neenako. Pri uresničevanju splošne enakosti na področju socialnih pravic ima pravo omejen doseg, kajti gostota za to potrebnega normiranja povzroča nasprotne učinke. Pravilno je razlogovanje sodišča prve stopnje, da je upravičenost do pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek urejena različno, glede na različno zdravstveno oziroma funkcionalno stanje otroka. Zdravstveno oziroma funkcionalno stanje otroka je torej tisto, ki pogojuje obravnavo in namestitev v različne zavode.
Namen instituta pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek se odraža v dejstvu, da je lahko tisti izmed staršev otroka, ki posveti takšnemu otroku skrb pri negi in varstvu, upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek. Ta pravica je torej neke vrste odmena, da lahko eden od staršev zapusti trg dela. Argumentum a contrario velja, da v kolikor za otroka skrbi nekdo drug oziroma je otrok nameščen v zavod, potrebe po zapustitvi trga dela ali krajšemu delovnemu času zaradi nege in varstva tega otroka ni, posledično zaradi česar ni upravičenosti staršev takega otroka do te pravice. In ravno ta življenjski primer opredeljuje zakonski dejanski stan 85. člena ZSDP-1. Cilj instituta je tako zagotoviti denarni prejemek, ki nadomesti izpadli dohodek in omogoči staršem, ki v večini primerov znajo najboljše izvajati skrb, nego in varnost svojih otrok, da to tudi storijo.
ZDR-1 člen 37, 110, 110/1, 110/1-1.. ZPP člen 14.. KZ-1 člen 29, 29/3, 123, 123/1, 191, 191/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - huda telesna poškodba - bistveno zmanjšana prištevnost - policist - identično dejansko stanje - obsodilna sodba - nasilje
V skladu s 14. členom ZPP je delovno sodišče v tem sporu vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Vezanost sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo je podana takrat, ko se sodišče srečuje z identičnim dejanskim stanjem, na podlagi katerega je predhodno odločalo že kazensko sodišče. V obravnavanem primeru je kazensko sodišče presodilo, da je bil storilec (tožnik) v času storitve kaznivega dejanja kazensko odgovoren. Glede na ugotovitve v kazenski sodbi, da je bila pri tožniku zaradi akutne intoksikacije z alkoholom in hkratne senzitizacije na alkoholne učinke zmožnost razumeti pomen svojega dejanja in zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje bistveno zmanjšana ter na tej podlagi sprejetega zaključka, da njegova prištevnost v času storitve kaznivih dejanj ni bila izključena, ampak le bistveno zmanjšana, je podana tožnikova odgovornost za očitane kršitve, ki so predmet odpovedi.
Pritožnik izpostavlja, da je bil skladno z najemno pogodbo za najem priklopnega vozila zavezan pokriti vse stroške v zvezi z najetim vozilom, torej je škoda nastala neposredno pritožniku kot najemniku in ne najemodajalcu ter zato za uveljavljanje terjatve zoper delavca iz naslova stroškov popravila velja 5 letni zastaralni rok. Takšen zaključek pritožnika je napačen, saj je, gledano z razmerja med delavcem in delodajalcem (ki je edini relevanten za obravnavani spor), škoda nastala tretji osebi, to je lastniku priklopnega vozila (najemodajalcu), in je torej potrebno za rešitev predmetnega spora uporabiti 147. člen OZ.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00037703
DZ člen 7, 7/4, 141, 141/1, 156, 157. ZNP-1 člen 101.
hitrost postopka zavarovanja - odločanje o stroških po prostem preudarku - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - začasna določitev stikov - izvajanje stikov - pravica do stikov otroka s starši - ogroženost otroka - začasni ukrep - zavarovanje koristi otrok - načelo najmilejšega ukrepa - načelo največje otrokove koristi - starševska skrb - omejitev stikov
Namen stikov je v tem, da se prepreči odtujitev otroka in da se v čim večji meri ohranijo odnosi, ki obstajajo med starši in otroki, ko živijo skupaj. Pri določanju stikov je zato treba izhajati iz spoznanja, da je po ločitvi staršev v največjo korist otroku čimbolj enakovredno preživeti čas z obema staršema. Če imata starša približno enakovredne in pozitivne starševske sposobnosti, je njuna enakovredna nadaljnja vključenost v vzgojo otroka v otrokovo korist.
Realnost, da se z omejitvijo obsega stikov vzpostavi življenjski položaj, ki lahko pripelje tudi do odtujitve otroka in kar bi bilo v nasprotju z namenom pravice do stikov, sodišče zavezuje k previdnosti in zadržanosti pri odločanju o takšni začasni odredbi. Sodišče mora pretehtati med koristmi in slabostmi, ki jih prinaša izdaja začasne odredbe ter koristmi in slabostmi, ki jih prinaša njena neizdaja.
Med bistvenimi načeli pri izdaji začasne odredbe sta načeli hitrosti postopka zavarovanja in čim hitrejše zaščite ogroženega položaja otroka. Ker predstavlja začasna odredba ukrep začasne narave, do vzpostavitve ureditve s končno odločbo, sodišče odločitev sprejme hitreje, po krajšem dokaznem postopku in ob prilagojeni oziroma „nepopolni“ dokazni oceni.
zavrženje tožbe - procesna predpostavka - socialni spor
V 63. členu ZDSS- je določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ni vročen v zakonitem roku.
Glede na citirano določbo je tožba v socialnem sporu torej dopustna, če je tožniku z dokončnim upravnim aktom kršena njegova pravica ali pravna korist. Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba sploh dopustna. Razen tega pa mora zaradi takšnega dokončnega upravnega akta, biti stranka tudi prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih.
zavrženje tožbe - procesna predpostavka - socialni spor
V 63. členu ZDSS-1 je določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku.
Glede na citirano določbo je tožba v socialnem sporu dopustna, če je tožniku z dokončnim upravnim aktom kršena njegova pravica ali pravna korist. Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba sploh dopustna. Razen tega pa mora zaradi takšnega dokončnega upravnega akta, biti stranka tudi prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00034260
OZ člen 198. SPZ člen 247.
tožba za izselitev iz stanovanja - plačilo uporabnine - predhodno vprašanje - posebno premoženje zakonca - vlaganja v posebno premoženje - adaptacija stanovanja - nastanek nove stvari - služnost stanovanja - prekarij - bivanje brez pravnega naslova - obogatitev
Pravdni stranki obdobja, v katerem lahko toženka biva v stanovanju, nista dogovorili. V danem primeru torej ne gre za služnost stanovanja, saj se poleg pravnega posla zahteva tudi zemljiškoknjižno dovolilo in vpis služnosti v zemljiško knjigo, ki ustvarja konstitutivni učinek. Toženka na podlagi ustnega dogovora osebne služnosti ni mogla pridobiti. Dogovor o brezplačnem bivanju toženke v stanovanju je sodišče pravilno ovrednotilo kot prekarij, ki je posebna oblika posodbenega pravnega razmerja.
Morebitna poslovno obligacijska vezanost predlaganega kandidata za člana nadzornega sveta z družbo, ki je konkurenčna tožeči stranki in morebitno večje lastništvo navedenega kandidata v tej konkurenčni družbi, so po presoji pritožbenega sodišča okoliščine, ki so pomembne za uresničitev delničarjeve pravice do obveščenosti.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba ramenskega obroča - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - skaženost - neme degenerativne spremembe - deljena odškodninska odgovornost - prispevek k nastanku škode - neskrbno ravnanje - zagotavljanje varnih delovnih pogojev - lestev
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da neme degenerativne spremembe, tj. take, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ni trpel neugodnih posledic, niso pravno relevantni (so)vzrok v škodnem dogodku nastale nepremoženjske škode.
Vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oziroma škode, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za delno razbremenitev odškodninske odgovornosti odgovorne osebe. Ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja.
sprememba tožbe - nasprotovanje spremembi tožbe - pripoznava tožbenega zahtevka - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama - načelo ekonomičnosti - dopustitev spremembe tožbe - relativna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje bi moralo namreč v večji meri upoštevati, da gre za spor, ki je v teku, da je treba izkoristiti že zbrano procesno gradivo, in da gre za spremembo zahtevka, ki je povezana s prvotnim zahtevkom. Prav tako pritožba utemeljeno opozarja, da bi lahko sodišče prve stopnje izdalo delno sodbo na podlagi pripoznave (316. člen ZPP). V tej zvezi bi torej lahko in bi moralo obravnavati (delno) pripoznavo tožbenega zahtevka. Zmotno je sklicevanje na načelo ekonomičnosti iz 11. člena ZPP, ki v konkretnem primeru zahteva, da se izkoristi že zbrano procesno gradivo in da se razmerje med pravdnima strankama dokončno uredi. Vsekakor ni ekonomično niti za sodišče in predvsem ne za stranke, da se spor, ki se nanaša le na del spornega razmerja med pravdnima strankama, zaključi in da se vodi nov spor v zvezi s „spremembo tožbe“, ki se nanaša na celotno sporno razmerje med pravdnima strankama.
sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - tožbena dejanska podlaga - ekonomičnost in hitrost postopka - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine
Pri podani spremembi tožbe ne gre za privilegirano spremembo tožbe po 186. členu ZPP, saj gre pri prvotni tožbi in pri spremembi za uveljavljanje škodnih dejanj v različnih časovnih obdobjih in prvotna ter spremenjena tožbe ne izhajata iz iste dejanske tožbene podlage.
V nasprotju s porokovo in zastaviteljevo obveznostjo je menična obveznost abstraktna.
Za obveznosti iz menice je odgovoren sam trasant kot posebne vrste porok. Odgovarja le v regresnem postopku za sprejem menice in za njeno plačilo. Njegova odgovornost velja do plačila menice ali do zastaranja regresnih zahtevkov oziroma opustitve pravočasnega protesta. Če iz kakršnikoli razlogov preneha odgovornost glavnega dolžnika (akceptanta), še ne pomeni, da s tem vedno preneha jamstvo trasanta. Vsebina odgovornosti trasanta je obveznost plačila regresnega zahtevka.
Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da takega dolga, za katerega je bila izdana bianco menica kot sredstvo zavarovanja, zaradi stečajnega postopka nad glavnim dolžnikom ni več oziroma da je terjatev tožnice do glavnega dolžnika prenehala zaradi zaključenega stečajnega postopka nad njim. Upoštevaje Načelno pravno mnenje, sprejeto na Občni seji VSS dne 21. 6. 2013, terjatev do glavnega dolžnika zaradi stečaja ni prenehala.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - dokaz z zaslišanjem strank - zavrnitev dokaznega predloga
V ugovoru zatrjevani dogovor je tako pomemben, upnik pa ga zanika, da če bi bil res dogovorjen, bi ga stranki zapisali v pisni obliki. Ker ga nista, sodišče prve stopnje pravilno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank in priče.
Škoda pri zdravljenju ne nastane le zaradi strokovne napake, ampak je lahko posledica zapleta pri sicer strokovno neoporečno in z največjo možno profesionalno skrbnostjo opravljenem zdravljenju.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-1, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe - dejansko prebivališče
Ker je toženka dokazala, da ji glede na drugačen naslov dejanskega prebivališča tožba ni bila vročena, ni bil izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe po prvi točki prvega odstavka 318. člena ZPP. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po sedmi točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina in v skladu s prvim odstavkom 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa.
Sdolžnik z golim zanikanjem prejema plačilnega naloga ni izpodbil dokaznega pomena javne listine.
V obravnavanem primeru pa bi izvršitev začasne odredbe s takojšnjo realizacijo tožbenega zahtevka z izročitvijo vlečnega vozila v posest tožeči stranki posegla v premoženjski interes tožene stranke in ni mogoče prejudicirati, da s tem ne bi imela nobenih stroškov. Ostala bi brez vlečnega vozila in glede na njeno oznako v firmi, da se ukvarja s špedicijo in transportom, tega ekonomsko uporablja in ga bo vsaj do poteka registracije vozila. Kar zadeva sam pogoj reverzibilnosti, tožeča stranka pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da bi vozilo ekonomsko uporabljala (razpolagala bodisi z odsvojitvijo bodisi z oddajo v najem in priznava, da bi to onemogočilo vrnitev v prejšnje stanje.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo razloge, na podlagi katerih je ugotovilo, da je med pravdnima strankama obstajal dogovor, da toženka pridobi kredit z namenom, da se poplačajo tožnikovi dolgovi, deloma pa tudi dolgovi, ki jih je imela toženka.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 3/1-b, 10, 10/1, 10/4. ZPP člen 365, 365-2.
potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - pogoji za izdajo potrdila - vročanje tožbe v odgovor - vročanje v tujino - napačno poimenovanje vloge - zahteva za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo - nepravilna vročitev tožbe
Zgolj napačno poimenovanje pravnega sredstva, ki je po svoji vsebini povsem jasno in nedvoumno, pa četudi je vloženo po kvalificiranem pooblaščencu, ne more imeti takih negativnih posledic za stranko, kot jih želi s pritožbo doseči tožeča stranka, to je, da bi sodišče le zaradi napačnega poimenovanja pravno sredstvo zavrglo kot nedovoljeno.
Z nepravilno vročitvijo tožbe toženi stranki, ki pomeni procesne kršitve, niso bili izpolnjeni minimalni standardi za postopek o nespornih zahtevkih v smislu točke b) prvega odstavka člena 3 Uredbe št. 805/2004, zato tudi niso bili izpolnjeni pogoji za potrditev evropskega naloga za izvršbo.