zavrženje tožbe - tožba zoper državo - predhodni postopek - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - pravica do sodnega varstva - test sorazmernosti
Določba 27. člena ZDOdv udejanja načelo spodbujanja mirnega reševanja sporov z državo. Vsi, ki nameravajo pričeti spor zoper državo in njene organe, so postavljeni v enak pravni položaj.
Uveljavitev obveznih predhodnih postopkov pred možnostjo dostopa do sodišča ni v nasprotju z ustavno pravico do sodnega varstva. Slednja kot pravica do meritorne odločitve ni neomejena.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - dokaz z zaslišanjem strank - zavrnitev dokaznega predloga
V ugovoru zatrjevani dogovor je tako pomemben, upnik pa ga zanika, da če bi bil res dogovorjen, bi ga stranki zapisali v pisni obliki. Ker ga nista, sodišče prve stopnje pravilno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank in priče.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 158, 158/1. ZFPPIPP člen 301, 301/4.
stroški stranskega intervenienta - pravica do povračila pravdnih stroškov - končni uspeh v postopku - izpolnitev zahtevka - sodna poravnava - umik tožbe - rešitev medsebojnih spornih razmerij - ugotovitev obstoja terjatve - stečajni postopek nad toženo stranko
Upravičenje stranskega intervenienta do povrnitve pravdnih stroškov od nasprotne stranke se vedno ravna po enakih pravilih kot to velja za glavno stranko, ki se ji je pridružil.
Take okoliščine so po presoji pritožbenega sodišča najbližje zakonskemu stanu prav po prvem odstavku 158. člena ZPP, v skladu s katerim pa tožeča stranka nasprotni stranki in stranskemu intervenientu ni dolžna povrniti pravdne stroške, če tožbo umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ne gre spregledati, da je tožeča stranka s sklenitvijo sodne poravnave (pa čeprav v drugem sodnem postopku) pravzaprav dosegla tisti končni cilj, ki ga je glede na dane okoliščine v zvezi s terjatvijo, ki jo je uveljavljala v tem sporu, sploh lahko.
Škoda pri zdravljenju ne nastane le zaradi strokovne napake, ampak je lahko posledica zapleta pri sicer strokovno neoporečno in z največjo možno profesionalno skrbnostjo opravljenem zdravljenju.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo razloge, na podlagi katerih je ugotovilo, da je med pravdnima strankama obstajal dogovor, da toženka pridobi kredit z namenom, da se poplačajo tožnikovi dolgovi, deloma pa tudi dolgovi, ki jih je imela toženka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO - ŠOLSTVO
VSL00035143
ZSV člen 16, 16/1, 16/3, 100, 100/1, 100/2, 100/3. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 3, 3/2, 25, 26, 27. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (2010) člen 8. ZPP člen 8, 216, 315, 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 52, 125. OZ člen 2.
socialnovarstvene storitve - institucionalno varstvo odraslih - usmeritev v posebni program vzgoje in izobraževanja - plačilo storitev za institucionalno varstvo - oprostitev plačila storitev institucionalnega varstva - usposabljanje otrok z motnjami v duševnem razvoju - izobraževanje otroka s posebnimi potrebami - šolanje po polnoletnosti - financiranje iz javnih sredstev - financiranje vzgoje in izobraževanja - javna služba - nadomestilo za invalidnost - dodatek za tujo nego in pomoč - diskriminatorno obravnavanje - odločanje sodišča po prostem preudarku - vezanost sodišča na ustavo in zakon - exceptio illegalis - civilnopravno razmerje - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - vmesna sodba - temelj terjatve
Ni pravilno stališče, da toženec, ki je polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju, zaradi nadaljevanja šolanja ni dolžan plačati ostalih storitev institucionalnega varstva. Le izobraževanje in usposabljanje oseb s posebnimi potrebami se financira iz javnih sredstev, ne pa bivanje in oskrba v zavodu.
Ni dopustna obstoječa praksa, po kateri tožeča stranka (izvajalec storitev socialnega varstva) na podlagi 27. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev tožencu izdaja mesečne račune v višini vseh njegovih dohodkov. Tako prihaja do neenakega obravnavanja med odraslimi osebami, ki se v zavodu ne šolajo, in odraslimi osebami, ki se še šolajo. Upravičence, ki prejemajo socialne transferje in se še šolajo, je treba izenačiti z ostalimi odraslimi upravičenci do institucionalnega varstva. Tudi njim mora še vedno na razpolago ostati primerljiv znesek (žepnina).
Ker iz zakonske ureditve izhaja razlika med osnovno plačo in plačnim razredom, dvig osnovne plače ne pomeni nujno tudi spremembo plačnega razreda, kot zmotno meni pritožba, saj se lahko dvignejo tudi osnovne plače v okviru istega plačnega razreda. Razvrščanje delavcev pri tožeči stranki v višje plačne razrede pa ne pomeni, da bi tožena stranka morala avtomatsko upoštevati tudi takšno prerazvrščanje v višje plačne razrede, temveč morajo skladno z drugim odstavkom 9. člena SD/17 o tem odločiti partnerji z aneksom k Dogovoru.
Pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev, sklenjena med sedaj pravdnima strankama, ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale obračunavanje cen storitev v primeru sprememb plač, zato je potrebno upoštevati določbo 6.člena Pogodbe, da pogodbene vrednosti in cene storitev Zavod (tožena stranka) usklajuje skladno z določili veljavnega Dogovora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031235
ZPP člen 76, 76/3, 108, 108/4. SZ-1 člen 50, 76, 79. ZVEtL-1 člen 4, 4/1. SPZ člen 118.
skupnost etažnih lastnikov - sposobnost biti stranka - podelitev sposobnosti biti stranka - priznanje lastnosti stranke - pravna sposobnost - pravna sposobnost skupnosti etažnih lastnikov - pooblastila upravnika - upravnik kot zakoniti zastopnik - ugotovitev lastninske pravice - skupni deli stavbe - zavrženje tožbe - zavrženje tožbe kot nepopolne
Ker v obravnavanem primeru ne gre za spor v zvezi z upravljanjem večstanovanjske stavbe (tako tudi VS RS II Ips 80/2014), ni pogojev za podelitev sposobnosti biti stranka toženki.
Samo stranka, ki je pri sklenitvi pogodbe ravnala s skrbnostjo, kot se zahteva v pravnem prometu, lahko po drugem odstavku 46. člena OZ zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote.
Ker tožnikova zmota ni bila opravičljiva, ne more zahtevati (delne) razveljavitve prodajne pogodbe.
ZFPPIPP v 20. in 21. členu ureja vrste terjatev in v 22. členu opredeli izločitveno pravico. V primeru, ko ureja zavarovane in navadne terjatve, je iz jezikovne razlage zakona mogoče razbrati, da gre pri zavarovani terjatvi za terjatev zavarovano z ločitveno pravico (torej eno terjatev). Ločitvena pravica pa je pravica upnika, da svojo terjatev poplača iz določenega premoženja dolžnika pred drugimi upniki. V 6. členu Pravilnika, kjer je urejeno nadomestilo upravitelja za preizkus terjatev, pa prav tako ni posebej navedeno, da se zavarovana terjatev šteje kot dve terjatvi.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 363, 363/3, 364, 365, 365/1-3, 365/2, 366, 371, 371/10. ZPP člen 365, 365-1.
stečajni postopek - razdelitev posebne razdelitvene mase - sklep o razdelitvi - pritožba zoper sklep o razdelitvi - nedovoljena pritožba
Upnik lahko morebitne nepravilnosti pri razdelitvi razdelitvene mase uveljavlja le z ugovorom proti načrtu razdelitve. Upnik, ki ni vložil ugovora proti načrtu razdelitve razdelitvene mase, morebitnih nepravilnosti v zvezi z načrtom ne more uveljavljati šele v pritožbi zoper sklep o razdelitvi.
Sodišče prve stopnje je pojasnilo (tč. 17 obrazložitve), da gre za (še vedno) dopustno oblikovan zahtevek, ki je ugotovitvene narave, saj se z dediščinsko tožbo uveljavlja tudi ugotovitev dedne pravice, a pravilno pojasnilo, da mora biti za ugotovitveno tožbo izkazan pravni interes, tega pa tožeča stranka ni izkazala. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, s čimer se pritožbeno sodišče strinja, da bi sicer načeloma dediču bilo priznati interes, da se ugotovi njegova dedna pravica, kar velja na načelni ravni tudi za konkretni primer, ko zoper tožnico teče postopek osebnega stečaja, kar je vezano na poplačilo upnikov, vendar bi se tudi na obstoj takšnega dejstva in ogrozitvene posledice, ki se jih s takšno ugotovitveno tožbo lahko na edini način odpravi, tožeča stranka morala trditveno določno sklicevati, da bi sodišče presojalo obstoj njenega pravnega interesa, pa takšnih trditev, kot je pravilno ugotovilo, ni postavila.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba ramenskega obroča - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - skaženost - neme degenerativne spremembe - deljena odškodninska odgovornost - prispevek k nastanku škode - neskrbno ravnanje - zagotavljanje varnih delovnih pogojev - lestev
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da neme degenerativne spremembe, tj. take, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ni trpel neugodnih posledic, niso pravno relevantni (so)vzrok v škodnem dogodku nastale nepremoženjske škode.
Vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oziroma škode, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za delno razbremenitev odškodninske odgovornosti odgovorne osebe. Ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja.
varščina namesto začasne odredbe - spor o obsegu skupnega premoženja - pravica do izjave - rok za odgovor na predlog
Pritožnica utemeljeno opozarja, da ji sodišče prve stopnje ni omogočilo, da na tožnikov predlog odgovori še pred izdajo izpodbijanega sklepa. Tožnikov predlog ji je bil sicer vročen pred izdajo izpodbijanega sklepa, vendar brez določitve roka za odgovor. Stranka ne more uresničiti pravice do izjave, če ne ve, do kdaj lahko odgovori na predlog nasprotne stranke oziroma ne ve, koliko časa ima za pripravo svojih stališč in morebitno zbiranje dokumentacije.
zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za začasno odredbo - sredstva zavarovanja - zavrženje predloga za začasno odredbo
Toženec je ugovarjal zoper začasno odredbo in sodišče prve stopnje o ugovoru še ni odločilo; kakšna bo usoda izdane začasne odredbe torej v tem trenutku ni jasno. A to samo po sebi ni razlog za zavrženje dopolnitve predloga, še posebej, če je bil ta že v osnovi nepopoln, pa sodišče za odpravo nepopolnosti ni poskrbelo, ali pa je bilo predlagano izvršilno sredstvo (delno) napačno, novo pa ni.
ZVEtL-1 člen 19, 19/1, 19/2, 21, 21/2, 27, 27/2, 35, 35/1. SZ člen 116, 116/3.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - prijava udeležbe v postopku - pridobitelj posameznega dela stavbe - prijava udeležbe drugega pridobitelja posameznega dela stavbe
V skladu s 27. členom ZVEtL-1 lahko namreč do izdaje odločbe o vzpostavitvi etažne lastnine udeležbo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu prijavijo tudi pridobitelji posameznih delov stavbe, pri čemer se za prijavo udeležbe smiselno uporabljajo določbe tega zakona o predlogu (drugi odstavek 27. člena ZVEtL-1). Sodišče prve stopnje je zato predlagatelja pravilno pozvalo, da s pravnim naslovom izkaže pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe (prvi odstavek 19. člena ZVEtL-1) in pravilno upoštevalo tudi, da se v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZVEtL-1 šteje, da je izkazan pravni naslov pridobitelja tudi v primerih, ko so izpolnjeni pogoji iz 116. člena SZ za vpis v zemljiško knjigo na podlagi gradbenega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del. Zgolj zatrjevanje predlagatelja, da je originarno pridobil lastninsko pravico na podlagi prvega odstavka 116. člena SZ, za udeležbo v postopku po ZVEtL-1 ne zadošča.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil lahko oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
nepremičninsko posredovanje - provizija za nepremičninsko posredovanje - pravica do plačila provizije - plačilo za trud in prizadevanje
Sodišče prve stopnje je glede na določbi prvega odstavka in četrtega odstavka 25. člena ZNPosr ter določbo 3. točke prvega odstavka 2. člena istega zakona pravilno izpostavilo, da je bistveno za pravico nepremičninske družbe do plačila, da je izvajala določene aktivnosti v smeri sklenitve konkretnega pravnega posla v zvezi z nepremičnino, ki je bila predmet posredovanja, in si uspešno prizadevala za sklenitev konkretnega pravnega posla.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00034260
OZ člen 198. SPZ člen 247.
tožba za izselitev iz stanovanja - plačilo uporabnine - predhodno vprašanje - posebno premoženje zakonca - vlaganja v posebno premoženje - adaptacija stanovanja - nastanek nove stvari - služnost stanovanja - prekarij - bivanje brez pravnega naslova - obogatitev
Pravdni stranki obdobja, v katerem lahko toženka biva v stanovanju, nista dogovorili. V danem primeru torej ne gre za služnost stanovanja, saj se poleg pravnega posla zahteva tudi zemljiškoknjižno dovolilo in vpis služnosti v zemljiško knjigo, ki ustvarja konstitutivni učinek. Toženka na podlagi ustnega dogovora osebne služnosti ni mogla pridobiti. Dogovor o brezplačnem bivanju toženke v stanovanju je sodišče pravilno ovrednotilo kot prekarij, ki je posebna oblika posodbenega pravnega razmerja.
Morebitna poslovno obligacijska vezanost predlaganega kandidata za člana nadzornega sveta z družbo, ki je konkurenčna tožeči stranki in morebitno večje lastništvo navedenega kandidata v tej konkurenčni družbi, so po presoji pritožbenega sodišča okoliščine, ki so pomembne za uresničitev delničarjeve pravice do obveščenosti.