denarna kazen - način izvršitve denarne kazni - sprememba denarne kazni v kazen zapora - odlog plačila - obročno plačilo denarne kazni - rok za plačilo denarne kazni - rok za vložitev predloga
Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in temelji na določbi prvega odstavka 87. člena KZ-1, ki določa način izvršitve denarne kazni v primeru njene neizterljivosti. Obsojenec pravilnosti izpodbijane sodbe v pritožbi ne nasprotuje, temveč prosi za odlog plačila denarne kazni, da bi se izognil zaporu, saj ima garantirano službo v Sloveniji. S takšnimi navedbami obsojenec ne more uspeti, saj KZ-1 v opravičenih primerih omogoča le obročno plačilo denarne kazni izrečene v kazenskem postopku in ne tudi odloga plačila denarne kazni, kot to predlaga obsojenec. Upoštevaje določbo petega odstavka 49. člena KZ-1 pa obsojenec ne bi mogel uspeti, četudi bi se zavzemal za obročno plačilo denarne kazni, saj bi tak predlog moral podati do poteka roka za plačilo denarne kazni, ki je določen s sodbo, pri čemer se je rok iztekel dne 24. 2. 2015. Obsojenec se tako zaporu lahko izogne le na način, da denarno kazen v znesku 800,00 EUR plača, saj se v takem primeru po določbi drugega odstavka 87. člena KZ-1 izvrševanje kazni zapora ustavi, v nasprotnem primeru bo kazen izvršena z zaporom.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo razloge, na podlagi katerih je ugotovilo, da je med pravdnima strankama obstajal dogovor, da toženka pridobi kredit z namenom, da se poplačajo tožnikovi dolgovi, deloma pa tudi dolgovi, ki jih je imela toženka.
V obravnavanem primeru pa bi izvršitev začasne odredbe s takojšnjo realizacijo tožbenega zahtevka z izročitvijo vlečnega vozila v posest tožeči stranki posegla v premoženjski interes tožene stranke in ni mogoče prejudicirati, da s tem ne bi imela nobenih stroškov. Ostala bi brez vlečnega vozila in glede na njeno oznako v firmi, da se ukvarja s špedicijo in transportom, tega ekonomsko uporablja in ga bo vsaj do poteka registracije vozila. Kar zadeva sam pogoj reverzibilnosti, tožeča stranka pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da bi vozilo ekonomsko uporabljala (razpolagala bodisi z odsvojitvijo bodisi z oddajo v najem in priznava, da bi to onemogočilo vrnitev v prejšnje stanje.
skrbnik zapuščine - postavitev začasnega skrbnika - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - dolžnosti začasnega skrbnika - nepristranskost začasnega skrbnika - primernost osebe za skrbnika zapuščine
Sodišče postavi začasnega skrbnika zapuščine, če so dediči neznani ali je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno (prvi odstavek 131. člena ZD). Preden to stori, zasliši, če je to mogoče, tiste, ki so upravičeni dedovati, glede osebe skrbnika (drugi odstavek 192. člena ZD).
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ocenilo, da je obravnavani primer takšen, ko je treba postaviti skrbnika zapuščine, ni pa pravilno presodilo, katera oseba je primerna za začasnega skrbnika zapuščine.
Iz namena instituta skrbnika zapuščine izhaja, da naj to nalogo opravlja oseba, ki bo nepristransko zastopala vse dediče in njihove interese.
ZVEtL-1 člen 19, 19/1, 19/2, 21, 21/2, 27, 27/2, 35, 35/1. SZ člen 116, 116/3.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - prijava udeležbe v postopku - pridobitelj posameznega dela stavbe - prijava udeležbe drugega pridobitelja posameznega dela stavbe
V skladu s 27. členom ZVEtL-1 lahko namreč do izdaje odločbe o vzpostavitvi etažne lastnine udeležbo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu prijavijo tudi pridobitelji posameznih delov stavbe, pri čemer se za prijavo udeležbe smiselno uporabljajo določbe tega zakona o predlogu (drugi odstavek 27. člena ZVEtL-1). Sodišče prve stopnje je zato predlagatelja pravilno pozvalo, da s pravnim naslovom izkaže pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe (prvi odstavek 19. člena ZVEtL-1) in pravilno upoštevalo tudi, da se v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZVEtL-1 šteje, da je izkazan pravni naslov pridobitelja tudi v primerih, ko so izpolnjeni pogoji iz 116. člena SZ za vpis v zemljiško knjigo na podlagi gradbenega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del. Zgolj zatrjevanje predlagatelja, da je originarno pridobil lastninsko pravico na podlagi prvega odstavka 116. člena SZ, za udeležbo v postopku po ZVEtL-1 ne zadošča.
zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za začasno odredbo - sredstva zavarovanja - zavrženje predloga za začasno odredbo
Toženec je ugovarjal zoper začasno odredbo in sodišče prve stopnje o ugovoru še ni odločilo; kakšna bo usoda izdane začasne odredbe torej v tem trenutku ni jasno. A to samo po sebi ni razlog za zavrženje dopolnitve predloga, še posebej, če je bil ta že v osnovi nepopoln, pa sodišče za odpravo nepopolnosti ni poskrbelo, ali pa je bilo predlagano izvršilno sredstvo (delno) napačno, novo pa ni.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil lahko oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00031602
ZVZD člen 5, 9. ZVZD-1 člen 12. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 4, 4/1, 8, 8/4. ZPIZ-1 člen 272, 274. ZPIZ-2 člen 191, 191/1, 193, 193/1. ZPP člen 8, 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 324, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 360, 360/1. ZPP-E člen 125, 125/1, 125/3. OZ člen 171, 171/1.
odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - nezgoda pri delu - odgovornost delodajalca - dvižna košara - padec z višine - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - ukrep za varstvo in zdravje pri delu - vzdrževanje sredstev za delo - neustrezna delovna oprema - pravica do povrnitve škode - ugotavljanje višine odškodnine - trditveno in dokazno breme - dolžnost usposabljanja delavca za varno delo - sprememba tožbe - sprememba stvarne pristojnosti sodišča
Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema vzdrževana v skladu z navodili proizvajalca delovne opreme tako, da ves čas uporabe ustreza določbam Pravilnika (kot ji to nalaga četrti odstavek 8. člena Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme). Ker tožena stranka ni trdila in dokazala, da so izvedeni periodični pregledi (ki so se po njenih trditvah opravljali na dve leti) skladni z navodili proizvajalca delovne opreme in da ji navodila ne nalagajo servisiranja in vzdrževanja oziroma pregledovanja delovne opreme v krajših rokih oziroma, da tovrstnih navodil proizvajalca sploh ni bilo, pa pritožbeno sodišče tudi ne more pritrditi njeni navedbi, da je izpolnila vse, kar je bila v skladu s predpisi dolžna storiti.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 3/1-b, 10, 10/1, 10/4. ZPP člen 365, 365-2.
potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - pogoji za izdajo potrdila - vročanje tožbe v odgovor - vročanje v tujino - napačno poimenovanje vloge - zahteva za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo - nepravilna vročitev tožbe
Zgolj napačno poimenovanje pravnega sredstva, ki je po svoji vsebini povsem jasno in nedvoumno, pa četudi je vloženo po kvalificiranem pooblaščencu, ne more imeti takih negativnih posledic za stranko, kot jih želi s pritožbo doseči tožeča stranka, to je, da bi sodišče le zaradi napačnega poimenovanja pravno sredstvo zavrglo kot nedovoljeno.
Z nepravilno vročitvijo tožbe toženi stranki, ki pomeni procesne kršitve, niso bili izpolnjeni minimalni standardi za postopek o nespornih zahtevkih v smislu točke b) prvega odstavka člena 3 Uredbe št. 805/2004, zato tudi niso bili izpolnjeni pogoji za potrditev evropskega naloga za izvršbo.
varščina namesto začasne odredbe - spor o obsegu skupnega premoženja - pravica do izjave - rok za odgovor na predlog
Pritožnica utemeljeno opozarja, da ji sodišče prve stopnje ni omogočilo, da na tožnikov predlog odgovori še pred izdajo izpodbijanega sklepa. Tožnikov predlog ji je bil sicer vročen pred izdajo izpodbijanega sklepa, vendar brez določitve roka za odgovor. Stranka ne more uresničiti pravice do izjave, če ne ve, do kdaj lahko odgovori na predlog nasprotne stranke oziroma ne ve, koliko časa ima za pripravo svojih stališč in morebitno zbiranje dokumentacije.
nepremičninsko posredovanje - provizija za nepremičninsko posredovanje - pravica do plačila provizije - plačilo za trud in prizadevanje
Sodišče prve stopnje je glede na določbi prvega odstavka in četrtega odstavka 25. člena ZNPosr ter določbo 3. točke prvega odstavka 2. člena istega zakona pravilno izpostavilo, da je bistveno za pravico nepremičninske družbe do plačila, da je izvajala določene aktivnosti v smeri sklenitve konkretnega pravnega posla v zvezi z nepremičnino, ki je bila predmet posredovanja, in si uspešno prizadevala za sklenitev konkretnega pravnega posla.
Samo stranka, ki je pri sklenitvi pogodbe ravnala s skrbnostjo, kot se zahteva v pravnem prometu, lahko po drugem odstavku 46. člena OZ zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote.
Ker tožnikova zmota ni bila opravičljiva, ne more zahtevati (delne) razveljavitve prodajne pogodbe.
ZPP člen 7, 70, 70-6, 247, 247/1, 252, 252/2, 264. OZ člen 243, 246. URS člen 34, 35, 51, 51/3. ZPacP člen 26, 26/4, 26/5, 27. ZZDej člen 47, 47-4.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - poslovna odškodninska odgovornost - pogodbeno razmerje - protipravnost ravnanja zdravnika - medicinska napaka - zobozdravstvene storitve - opustitev pojasnilne dolžnosti - privolitev pacienta v zdravljenje ali poseg - privolitveni obrazec - pravica do samoodločbe - dodatni dokazi na zahtevo izvedenca - zavarovanje dokaza - dokazna stiska - odklonitveni razlogi - izločitev izvedenca
Večinsko stališče pravne teorije in sodne prakse glede podlage odškodninske odgovornosti zdravnika je, da je razmerje med zdravnikom in pacientom pogodbene narave. V primeru, ko zdravnik ne ravna v skladu s profesionalno skrbnostjo, kar se odrazi v strokovni napaki, ali ko krši pojasnilno dolžnost in bolniku nastane škoda, gre za kršitev pogodbenega razmerja. Protipravnost, ki je predpostavka odškodninske odgovornosti za škodo zaradi zdravnikove kršitve dolžnega ravnanja, se kaže v kršitvah pogodbene obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje, ki se ga je zdravnik s pogodbo o zdravstvenih storitvah zavezal opraviti (to je ravnati lege artis in pravilno izpolniti pojasnilno dolžnost). Zato se za odškodninsko odgovornost za škodo, ki jo kršitev povzroči pacientu, uporabljajo pravila o poslovni odškodninski odgovornosti (243. člen v zvezi z 246. členom OZ). Izjema od pogodbenega načela velja v primerih, ko mora zdravnik opraviti nujen medicinski poseg, pacient pa je v stanju, ki mu ne dopušča oblikovanja lastne volje.
Škoda pri zdravljenju ne nastane le zaradi strokovne napake, ampak je lahko posledica zapleta pri sicer strokovno neoporečno in z največjo možno profesionalno skrbnostjo opravljenem zdravljenju.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - dokaz z zaslišanjem strank - zavrnitev dokaznega predloga
V ugovoru zatrjevani dogovor je tako pomemben, upnik pa ga zanika, da če bi bil res dogovorjen, bi ga stranki zapisali v pisni obliki. Ker ga nista, sodišče prve stopnje pravilno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank in priče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031235
ZPP člen 76, 76/3, 108, 108/4. SZ-1 člen 50, 76, 79. ZVEtL-1 člen 4, 4/1. SPZ člen 118.
skupnost etažnih lastnikov - sposobnost biti stranka - podelitev sposobnosti biti stranka - priznanje lastnosti stranke - pravna sposobnost - pravna sposobnost skupnosti etažnih lastnikov - pooblastila upravnika - upravnik kot zakoniti zastopnik - ugotovitev lastninske pravice - skupni deli stavbe - zavrženje tožbe - zavrženje tožbe kot nepopolne
Ker v obravnavanem primeru ne gre za spor v zvezi z upravljanjem večstanovanjske stavbe (tako tudi VS RS II Ips 80/2014), ni pogojev za podelitev sposobnosti biti stranka toženki.
izključitev družbenika - oškodovanje družbe - fiktivni računi - plačevanje računov - porušeni odnosi med družbeniki
Način izračuna nastale škode v predmetni zadevi ni pravno relevantno dejstvo, saj ne gre za odškodninsko pravdo, zato se pritožbeno sodišče z obširnimi očitki v tej smeri ni poglobljeno ukvarjalo. Izdaja oziroma likvidiranje fiktivnih računov, ki jih je družba plačala, vsekakor pomeni povzročanje (upoštevaje število in višino računov) večje škode družbi, pri čemer gre za navadno škodo.
Pritožba spregleda, da je bistvo predmetnega spora v tem, da gre za fiktivne račune, ki so bili zaradi spornega delovanja toženca knjiženi, likvidirani in plačani, zato je evidentno, da na podlagi računovodskega programa pritožba neuspešno želi izkazati opravo dobav in storitev.
Toženec tudi v pritožbi ne izkaže oziroma ne zatrjuje upoštevne špekulativnosti tožnice v zvezi z vložitvijo tožbe. Kako naj bi tožnica in drugi s tožbo dosegli znižanje ″kupnine″ za njegov poslovni delež in boljši pogajalski položaj, namreč ni pojasnjeno. Toženec bo vsekakor lahko skladno z ZGD-1 dobil ustrezno odmeno za njegov delež v družbi.
Rok za plačilo sodne takse je materialnopravni in ne procesni rok.
Ker ima prekinitev postopka za posledico, da prenehajo teči roki, določeni za pravdna dejanja (prvi odstavek 207. člena ZPP), prekinitev postopka ne vpliva na tek materialnopravnega roka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00034626
KZ-1 člen 221, 221/2. ZKP člen 357, 357/1, 371, 371/1-11, 372, 372/1, 391.
kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - zakonski znaki - dejansko stanje - ocena verodostojnosti priče - intelektualna lastnina
Zagovornica navaja, da razlogi izpodbijane sodbe, iz katerih izhaja, da sodišče ne sledi izpovedbi priče M.M., niso zadostni. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 19 obrazložitve sodbe zavzelo jasno stališče do izpovedbe priče M.M. V isti točki obrazložitve sodbe se je sodišče prve stopnje opredelilo tudi do zagovora obdolženke, ki je sama priznala, da s strani R.F. pripravljene pogodbe o sodelovanju ni nikoli podpisala. Z navedenimi razlogi je sodišče prve stopnje povsem konkretno, jasno in torej zadostno obrazložilo svojo presojo izpovedbe navedene priče, kot tudi zagovor obdolženke. Nestrinjanje z dejanskimi ugotovitvami glede teh okoliščin, pa ne pomeni uveljavljane bistvene kršitve določb kazenskega postopka, temveč samostojni pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Z navedbami, da je izrek sodbe nepopoln, saj ni opisana uporaba podatkov, zagovornica ne uveljavlja zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, temveč pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP. 7. Zatrjevana kršitev kazenskega zakona ni podana. Zakonski znak neupravičene uporabe podatkov v informacijskem sistemu, je v opisu obdolženki očitanega kaznivega dejanja namreč povsem določno in jasno konkretiziran z opisom, "da je celotno bazo - arhiv podatkov, ki ga je najprej neupravičeno preslikala, za tem pa po predstavniku družbe M. d.o.o. naložila v poslovno informacijski sistem OpPIS, tudi neupravičeno uporabila, saj je pri opravljanju računovodskih storitev svoje novo ustanovljene družbe M.B. d.o.o. uporabljala računalnik, na katerem je bil nameščen navedeni poslovno-informacijski sistem z naloženim arhivom podatkov." S pritožbenimi navedbami, da se sodišče ni določno izjasnilo glede preslikave podatkov, zagovornica izpodbijani sodbi očita pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih, torej ponovno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Tudi v tem delu ji ni mogoče pritrditi. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovljene okoliščine glede preslikave podatkov zelo natančno, izčrpno in jasno utemeljilo skozi razloge sodbe od točke 14 obrazložitve dalje, ter v točki 30 obrazložitve sodbe zaključilo, da je brez dvoma ravno obdolžena M.S. v očitanem obdobju neupravičeno, iz poslovno-informacijskega sistem OpPIS, nameščenega na osebnem računalniku družbe R.R. d.o.o. na svoj trdi disk WD Elements 10B8 USB Device, preslikala celotno bazo - arhiv podatkov o družbah, s katerimi je bila družba R.R. d.o.o. v pogodbenem razmerju. Razlogi sodbe, ki se nanašajo na to odločilno dejstvo, so, kot že rečeno, povsem konkretno argumentirani in torej zadostni, zato očitana kršitev ni podana.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravila ODZ - priposestvovanje po ODZ - zakonitost posesti - pravična posest - poštena posest - dobra vera kupca - raziskovalna dolžnost - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke
Paragraf 1460 ODZ je za priposestvovanje res zahteval tudi pravično, torej zakonito posest, ki je imela podlago v ustreznem pravnem naslovu. Vendar pa priposestvovalcu pravnega naslova v primeru najdaljše priposestvovalne dobe 30 ali 40 let ni bilo treba navesti, najdaljša priposestvovalna doba pa je bila s pravnim mnenjem Zveznega vrhovnega sodišča skrajšana na 20 let.