lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravila ODZ - priposestvovanje po ODZ - zakonitost posesti - pravična posest - poštena posest - dobra vera kupca - raziskovalna dolžnost - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke
Paragraf 1460 ODZ je za priposestvovanje res zahteval tudi pravično, torej zakonito posest, ki je imela podlago v ustreznem pravnem naslovu. Vendar pa priposestvovalcu pravnega naslova v primeru najdaljše priposestvovalne dobe 30 ali 40 let ni bilo treba navesti, najdaljša priposestvovalna doba pa je bila s pravnim mnenjem Zveznega vrhovnega sodišča skrajšana na 20 let.
ZIZ člen 62, 62/2, 62/5. ZPP člen 343, 343/4. ZDOdv člen 27, 27/4.
delna ustavitev izvršbe - pravni interes za pritožbo - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obstoj procesne predpostavke - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora
Ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine že izdan, se ob odločanju o dolžnikovem ugovoru presoja le še dopustnost (to je pravočasnost, popolnost in dovoljenost) in obrazloženost dolžnikovega ugovora, ne pa tudi utemeljenost uveljavljenih ugovornih razlogov oziroma dopustnost in utemeljenost upnikovega zahtevka v predlogu za izvršbo. V tej fazi postopka lahko izvršilno sodišče v primeru, da dolžnik sklepu o izvršbi ugovarja v celoti, sprejme le odločitve, ki so navedene v drugem in petem odstavku 62. člena ZIZ in sicer: 1. razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, 2. zavrnitev neobrazloženega ugovora ali 3. zavrženje ugovora.
Določbe četrtega odstavka 27. člena ZDOdv, po kateri se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže, če ni predloženo potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, kot to določa prvi odstavek tega člena, zato v tej fazi postopka še ni mogoče uporabiti, temveč bo to predmet presoje v nadaljnjem pravdnem postopku.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - družbenik družbe z omejeno odgovornostjo - članske pravice družbenika - pasivna legitimacija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - zavrnitev zahteve - pravica do sodnega varstva - sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda - izvršitev odločbe - škodljivo ravnanje
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da zavezanca za izpolnitev zahteve družbenika na podlagi njegove individualne članske pravice nista niti poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo niti družba, ki naj bi vodila računovodstvo za družbo, katere član je družbenik predlagatelj, ki mu gre pravica do vpogleda in informacij v družbi. Pasivno legitimirana stranka v zvezi z uveljavljanjem pravice družbenika do informacij in vpogleda je le družba, katere družbenik je vložnik upravičene zahteve. Člansko pravico lahko družbenik po materialnem pravu uveljavlja le v zvezi s članstvom v družbi.
Po materialnem pravu lahko družbenik svojo pravico sodno uveljavlja le v razmerju do družbe katere družbenik je. Na kakšen način bo odločba v korist družbenika izvršena, pa je stvar izvršilnega postopka zoper družbo, ki je dolžna po odločitvi sodišča obveznost izpolniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031386
ZIZ člen 10, 10/1, 15, 55, 55/1, 58, 58/1, 170. ZPP člen 374, 374/1, 384. SPZ člen 23, 40, 49, 66, 66/3.
dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - subsidiarna uporaba ZPP - izostanek odgovora na ugovor - domneva resničnosti trditev v ugovoru - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo - vpis v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - obremenjena nepremičnina - prisilna hipoteka - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina
Pravila postopka, po katerem sodišče opravlja prisilno izvršitev terjatve na podlagi izvršilnega naslova, določa ZIZ kot specialni predpis. Le v primeru, če ZIZ pravil glede določenega vprašanja nima, se na podlagi 15. člena ZIZ v postopku izvršbe smiselno uporabljajo določbe ZPP. Ker je vprašanje dovoljenosti oziroma dopustnosti izrednih pravnih sredstev v ZIZ izrecno in posebej urejeno, subsidiarna uporaba pravil ZPP glede tega vprašanja v izvršilnem postopku ne pride v poštev.
Dolžnikove ugovorne navedbe štejejo za resnične, če upnik v roku ne odgovori na ugovor. Poudariti pa je, da ta domneva ne velja za ugovore materialnopravne narave, saj mora o teh sodišče prve stopnje odločati samo in pri tem presoditi njihovo utemeljenost. Povedano drugače, domneva resničnosti se razteza le na dejstva, sodišče pa mora še vedno presoditi, ali iz takih dejstev in v zvezi z njimi predloženih dokazov izhaja tudi materialnopravna posledica, kot jo zatrjuje dolžnik.
Hipotekarne dolžnice (oziroma v enem primeru pravni prednik hipotekarne dolžnice) so prodajne pogodbe s prvotnim dolžnikom nedvomno sklenile že po začetku učinkovanja zaznambe izvršbe v korist upnikov. Že iz tega razloga tako niso mogle pridobiti lastninske pravice v pričakovanju pred nastankom hipoteke v korist upnikov.
ZFPPIPP člen 104, 104/6. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 5, 5/1.
stečajni postopek - nadomestilo upravitelja - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila - sklep o odmeri - konstitutiven sklep
Sodišče prve stopnje bi moralo pri odmeri nagrade upraviteljice za otvoritveno poročilo (kot dodatno nagrado) upoštevati Pravilnik 2015, torej tisti predpis, ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa, ne glede na 11. člena tega Pravilnika.
Pravilnik, ki velja v času odločanja sodišča prve stopnje je treba uporabiti zato, ker je upraviteljica šele z izdajo izpodbijanega sklepa pridobila pravno upravičenje do določenega plačila nagrade za konkretno opravljeno delo. Sklep o odmeri nagrade je namreč sklep konstitutivne narave. To pomeni, da upravitelj do trenutka njegove izdaje iz tega naslova še ne pridobi nobene pravice. Pravni učinki nastopijo v sferi pravnega položaja upraviteljice takrat, ko sodišče s sklepom odloči o predlogu upraviteljice za odmero nagrade. Za stanje, ki nastane kasneje, je treba uporabiti novo pravilo ali nov (noveliran) predpis, v konkretnem primeru Pravilnik 2015.
Sodna poravnava je v materialnopravnem smislu pogodba (1050. člen OZ), torej za njeno razlago veljajo pravila o razlagi pogodb. V skladu z 82. členom OZ se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo, pri razlagi spornih določil pa je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava.
strah - nepremoženjska škoda - izbris iz registra stalnega prebivalstva
Ob čakanju na prvo izdajo dovoljenja sta bila strah in negotovost zagotovo večje intenzitete kot pa morebiti ob vsakem naslednjem čakanju, saj je tožnik nato že moral vedeti, kako postopek za pridobitev dovoljenja poteka, prav tako njegova negotovost glede izdaje nadaljnjih potrdil ni mogla biti enako intenzivna kot je bila ob čakanju na prvo izdajo potrdila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00031719
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-3.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - časovna veljavnost kazenskega zakona - zakon, milejši za storilca - kršitev kazenskega zakona - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - zastaranje kazenskega pregona - zakonski znaki kaznivega dejanja - razlogi sodbe niso nejasni in med seboj v nasprotju - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Tako si sodišče prve stopnje prihaja samo s seboj v nasprotje, ko v razlogih napadene sodbe po eni strani navaja, da je bila še dne 31. 3. 2013 podana objektivna zmožnost družbe za izpolnjevanje delovnopravnih obveznosti (plačilo prispevkov), po drugi strani pa obrazlaga, da na ta datum te možnosti več ni bilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00031502
ZFPPIPP člen 322, 322/2, 323, 323/2.
upravljanje stečajne mase - oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem - najemna pogodba - soglasje sodišča za oddajo v najem
Sodišče ob podaji soglasja k najemni pogodbi le-te seveda ne povzema v izrek, temveč o predlogu upravitelja odloči tako, da da soglasje (ali ga odkloni), kar je skladno z drugim odstavkom 322. člena ZFPPIPP. Ker je torej vloga sodišča glede najemne pogodbe zožena na dajanje soglasja, pritožnik z razlogi, ki jih navaja v zvezi z izvršljivostjo sodne odločbe za potrebe izvršbe, ne more uspeti. Sodni sklep nima dajatvenega dela.
Trditveno in dokazno breme glede sprejema Ponudbe oziroma sklenitve dogovora, da vse stroške povezane z zamenjavo okvarjenih svetil nosi tožena stranka, je bilo skladno z določilom 212. člena ZPP na tožeči stranki. Tožeča stranka je med drugim za dokaz obstoja dogovora jasno in nedvoumno predlagala zaslišanje A. A., ki naj bi kot predstavnik tožeče stranke sklenil ustni dogovor s toženo stranko. Ker je tožeča stranka zaslišanje A. A. predlagala v zvezi s pravno odločilnim dejstvom obstoja ustnega dogovora, je tako neizvedba tega dokaza vodila v bistveno kršitev pravil pravdnega postopka.
pogodba o delu (podjemna pogodba) - odstop od pogodbe - začasna odredba - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - nesklepčnost trditev
Pogodba med strankama je bila po krivdi tožene stranke razveljavljena (razdrta). Zato ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da račun še ni zapadel zato, ker pogoj črpanja kredita tožene stranke pri banki po 6. členu Pogodbe, ni izpolnjen. Dejstvo je, da tožena stranka ne more nikoli več izpolniti pogodbenih obveznosti, torej niti ne v skladu s 6. členom Pogodbe, ker je Pogodba nehala veljati. Zato (odložni) pogoj nikoli ne bo nastopil in Pogodba med strankama nima več nobenih učinkov (argumentum a contrario, drugi odstavek 59. člena OZ). Sodišče druge stopnje torej zaključuje, da je verjetnost terjatve tožeče stranke po navedenem računu, ki ga je tožena stranka priznala in se ga je zavezala plačati, verjetno utemeljena.
Iz povzetih dopolnjenih trditev iz odgovora na odgovor na predlagano začasno odredbo izhaja, da tožeča stranka ni zatrjevala dejstev na podlagi katerih bi lahko sodišče druge stopnje ugotovilo, da je izkazana nevarnost po drugem odstavku 270. člena ZIZ, to je, da dolžnik (aktivno) odtujuje, skriva ali kako drugače razpolaga s premoženjem in da bi lahko bila uveljavitev terjatve zato onemogočena ali precej otežena. Tudi bilančno stanje ne daje podlage za sklepanje, da bi bila otežena uveljavitev terjatve tožeče stranke v višini 34.160,00 EUR, niti ne morebitna možnost začetka stečajnega postopka.
Pravico do pritožbe ima oseba, ki ima pravni interes zanjo, sicer je pritožba nedovoljena. To pomeni, da ima pravico do pritožbe le tista stranka, pravni položaj katere se z odločbo pritožbenega sodišča lahko glede njenega konkretnega zahtevka izboljša. Pravni interes za pritožbo pa mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot tudi v času odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pravni interes odpade, jo je potrebno zavreči, in sicer ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena.
Ker je terjatev tožeče stranke do tožene stranke prenehala, tožeča stranka s pritožbo ne more več doseči izboljšanja svojega položaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00031247
ZPP člen 111, 111/4, 365, 365-3. ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZST-1 člen 34a, 34a/1.
stečajni postopek nad pravno osebo - vročitev naloga za plačilo sodne takse - vročitev s fikcijo - rok za ugovor zoper plačilni nalog - procesni rok - štetje roka - iztek roka na soboto - iztek roka na dela prost dan - pravočasnost ugovora
Vročitev plačilnega naloga je bila upniku opravljena s fikcijo vročitve v petek, 7. 6. 2019, ugovorni rok je začel teči v soboto, 8. 6. 2019, in se je zaradi pravila iz četrtega odstavka 111. člena ZPP iztekel v ponedeljek, 17. 6. 2019, in ne v soboto, 15. 6. 2019, kot zmotno meni sodišče prve stopnje.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-2, 37/1-3, 40, 40/1, 40/1-3.
nagrada in stroški izvedenca - odmera nagrade - študij spisa - pisni izvid in mnenje - zahtevnost izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - materialni stroški izvedenca
Sodišče prve stopnje ima prav, da predmetni spis ne obsega več kot 200 strani, zato izvedencu ni mogoče priznati nagrade za obseg spisa od 200 do 500 strani (3. točka prvega odstavka 37. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih). Toda obseg spisa sam po sebi ne priča o zahtevnosti izvedenskega dela, ki ga mora opraviti izvedenec. Pritožbeno sodišče se ne strinja s prvostopenjskim, da izvedenec ni pojasnil, zakaj ocenjuje, da je bilo izvedensko delo v tej zadevi zelo zahtevno.
Sklepno višje sodišče izvedenca opozarja na primeren ton v komunikaciji s sodiščem. Izvedenec ima pravico, da se z odločitvijo sodišča (o odmeri nagrade in stroškov) ne strinja ter lahko v podkrepitev svoje zahteve za plačilo nagrade in povrnitev stroškov navede vse argumente, pri čemer je lahko do dela in odločitve sodišča tudi kritičen. Vendarle pa je izvedenec pomočnik sodišča in temu primerna mora biti tudi njegova komunikacija s sodiščem. Grožnja v smislu "da bo v nadalje sodeloval le s sodišči, ki bodo znala pravilno oceniti moje strokovno delo" sega izven okvira primerne komunikacije.
posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine - prijava izločitvene pravice - legitimacija upnika za pritožbo
Kot izhaja iz stečajnega spisa in iz stanja zemljiške knjige, je pri nepremičninah, ki so predmet prodaje po sklepu o prodaji, z učinkom od 25. 8. 2018 vpisana zaznamba izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice. Stečajni dolžnik je stranka zaznamovanega spora. S tem dnem se šteje, da je bila v tem stečajnem postopku prijavljena izločitvena pravica.
ZPP člen 76, 80, 100, 100/1, 205, 205/1, 205/1-1.. ZZK-1 člen 146, 146/1, 146/1-1, 146/2.
vložitev zemljiškoknjižnega predloga - sposobnost biti stranka v postopku - smrt stranke pred vložitvijo predloga - neobstoječa oseba - procesna predpostavka za odločanje - zavrženje predloga
Mrtva (neobstoječa) oseba ne more začeti zemljiškoknjižnega postopka, tega ne more storiti v njenem imenu niti kdo drug.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-5.
odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ovire za odpust obveznosti - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - preizkusno obdobje
Rok za zakonsko rehabilitacijo teče od izvršitve kazni zapora in ne od datuma izdaje upravne odločbe, s katero je bil obsojencu izrečen pogojni odpust.
ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1, 488, 488/1, 488/2.
nedovoljene pritožbene novote - neprerekane navedbe - bistvene sestavine pogodbe - prepozna pritožba - fikcija vročitve - začetek teka roka - izdaja odločbe brez naroka
Čas predložitve računa nedvomno ni bistvena sestavina pogodbenega razmerja, ki bi toženi stranki dopuščala zavrnitev plačila opravljene storitve. Prepozna predložitev računa za opravljeno storitev bi lahko imela kvečjemu naravo upnikove zamude, vendar upnikova zamuda ne pomeni prenehanja dolžnikove obveznosti.
Posledica opustitve vpogleda v dokazni material je očitno pavšalna in nekonkretizirana dokazna ocena, češ da je sodišče ″prepričano, da gre za pornografsko oz. drugačno seksualno vsebino″. Sodišče prve stopnje bi v tej zvezi moralo podati jasne in prepričljive argumente zakaj je sprejelo takšno dokazno oceno, toliko bolj, ker navedeni pojmi, ki predstavljajo znake očitanega kaznivega dejanja, v kazenskem zakonu niso opredeljeni.
Sodišče prve stopnje bi moralo povsem določno opredeliti, zakaj naj bi v konkretno obravnavanem primeru prošnja obdolženca pomenila že izvršitveno obliko nagovarjanja.
Pri utemeljevanju izvršitvene oblike razširjanja pornografske vsebine pa je prvo sodišče očitno spregledalo, da je subjekt varstva pri kaznivem dejanju po drugem in tretjem odstavku 176. člena KZ-1 mladoletna oseba, ki je bodisi fotografirana oziroma posneta na video nosilec in ne mladoletna oseba, ki ji je takšna vsebina (pornografske ali drugačne seksualne narave) namenjena.