ZFPPIPP člen 322, 322/2, 323, 323/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - sklep o soglasju za oddajo v najem - poslovna celota - zaščitena kmetija - nerazumljivost sklepa - izvršljivost sklepa - trajanje najemne pogodbe - višina najemnine
Sodišče ob podaji soglasja k najemni pogodbi le-te seveda ne povzema v izrek, temveč o predlogu upravitelja odloči tako, da da soglasje (ali ga odkloni), kar je skladno z drugim odstavkom 322. člena ZFPPIPP. Ker je torej vloga sodišča glede najemne pogodbe zožena na dajanje soglasja, pritožnik z razlogi, ki jih navaja v zvezi z izvršljivostjo sodne odločbe za potrebe izvršbe, ne more uspeti. Sodni sklep nima dajatvenega dela.
Sodna poravnava je v materialnopravnem smislu pogodba (1050. člen OZ), torej za njeno razlago veljajo pravila o razlagi pogodb. V skladu z 82. členom OZ se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo, pri razlagi spornih določil pa je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00031380
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 239, 257, 257/1. ZPP člen 7, 7/1, 212, 286, 286/1, 286/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 14, 14/3, 14/3-1.
predhodna odredba - ugovor zoper sklep o zavarovanju terjatve s predhodno odredbo - pogoji za izdajo predhodne odredbe - neizvršljiva odločba domačega sodišča - verjeten izkaz objektivne nevarnosti za izterjavo - podizvajalska pogodba - začasne situacije - upoštevanje obsega poslovanja - čisti poslovni izid - insolventnost - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - prekluzija - nedovoljena pritožbena novota - trditveno in dokazno breme
Za zavarovanje s predhodno odredbo zadošča, da upnik do standarda verjetnosti izkaže objektivno nevarnost, to je vsako objektivno stanje dolžnika, ki bi lahko resno ogrozilo bodočo izvršbo. Sodišče izda predhodno odredbo, če upnik z verjetnostjo izkaže, da v času, ko bo sodba postala izvršljiva, dolžnik ne bo imel sredstev oziroma premoženja za poplačilo. Obstoječe finančno oziroma premoženjsko stanje dolžnika je zato treba projicirati v prihodnost, to je v čas oprave izvršbe, presojo, ali bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, pa mora sodišče opraviti na podlagi objektivnih in celovitih podatkov o dolžnikovem premoženjskem stanju.
Zgolj sklenitev podizvajalske pogodbe še ne pomeni premika v premoženjski sferi dolžnika in zato še ne izkazuje, da bo imel dolžnik v času, ko bo prišlo do izvršbe, dovolj sredstev oziroma premoženja za poplačilo upnika. Potrjene začasne situacije pa pravno gledano pomenijo priznanje terjatve in s tem predstavljajo skoraj gotov finančni priliv.
Kljub relativno visokim prihodkom, kontinuiteti poslovanja in stabilnemu denarnemu toku ima dolžnik že dve leti negativen čisti poslovni izid oziroma je bil ta v letu 2018 tako minimalno pozitiven, da dolžnik z njim ni uspel pokriti niti izgube preteklega leta. Čisti poslovni izid dolžnika torej kljub rahlemu izboljšanju in kljub trditvam, da je v letu 2018 uspel izterjati več terjatev kot leto poprej, še ne izkazuje pozitivnega poslovanja.
Presojo, ali bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, je treba opraviti na podlagi objektivnih in celovitih podatkov o dolžnikovem premoženjskem stanju, to pa pomeni, da je treba dolžnikove prihodke pretehtati tudi v sorazmerju z njegovimi odhodki in obveznostmi. Glede tega dolžnik ne v ugovoru ne v njegovi dopolnitvi, prav tako pa tudi ne v pritožbi ni podal popolnoma nobenih navedb, čeprav je na to dejstvo upnik izrecno opozoril v odgovoru na ugovor.
Na podlagi podatkov, s katerimi je sodišče razpolagalo, in na njihovi podlagi sprejetih ugotovitev (torej da obseg poslovanja v najboljšem primeru ne odstopa od prejšnjih let, dolžnik pa ima že dve leti izgubo in negativni kapital) ter ob dejstvu, da dolžnik tudi ni podal nobenih navedb o drugem premoženju, s katerim bi lahko poplačal terjatev (razen o zalogah, za katere pa ne pove, kaj predstavljajo, kakšna je njihova unovčljivost,...), tudi višje sodišče zaključuje, da je upnik uspel verjetno izkazati, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena, dolžnik pa tega ni uspel izpodbiti.
strah - nepremoženjska škoda - izbris iz registra stalnega prebivalstva
Ob čakanju na prvo izdajo dovoljenja sta bila strah in negotovost zagotovo večje intenzitete kot pa morebiti ob vsakem naslednjem čakanju, saj je tožnik nato že moral vedeti, kako postopek za pridobitev dovoljenja poteka, prav tako njegova negotovost glede izdaje nadaljnjih potrdil ni mogla biti enako intenzivna kot je bila ob čakanju na prvo izdajo potrdila.
ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1, 488, 488/1, 488/2.
nedovoljene pritožbene novote - neprerekane navedbe - bistvene sestavine pogodbe - prepozna pritožba - fikcija vročitve - začetek teka roka - izdaja odločbe brez naroka
Čas predložitve računa nedvomno ni bistvena sestavina pogodbenega razmerja, ki bi toženi stranki dopuščala zavrnitev plačila opravljene storitve. Prepozna predložitev računa za opravljeno storitev bi lahko imela kvečjemu naravo upnikove zamude, vendar upnikova zamuda ne pomeni prenehanja dolžnikove obveznosti.
ZFPPIPP člen 104, 104/6. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 5, 5/1.
stečajni postopek - nadomestilo upravitelja - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila - sklep o odmeri - konstitutiven sklep
Sodišče prve stopnje bi moralo pri odmeri nagrade upraviteljice za otvoritveno poročilo (kot dodatno nagrado) upoštevati Pravilnik 2015, torej tisti predpis, ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa, ne glede na 11. člena tega Pravilnika.
Pravilnik, ki velja v času odločanja sodišča prve stopnje je treba uporabiti zato, ker je upraviteljica šele z izdajo izpodbijanega sklepa pridobila pravno upravičenje do določenega plačila nagrade za konkretno opravljeno delo. Sklep o odmeri nagrade je namreč sklep konstitutivne narave. To pomeni, da upravitelj do trenutka njegove izdaje iz tega naslova še ne pridobi nobene pravice. Pravni učinki nastopijo v sferi pravnega položaja upraviteljice takrat, ko sodišče s sklepom odloči o predlogu upraviteljice za odmero nagrade. Za stanje, ki nastane kasneje, je treba uporabiti novo pravilo ali nov (noveliran) predpis, v konkretnem primeru Pravilnik 2015.
ZPP člen 76, 80, 100, 100/1, 205, 205/1, 205/1-1.. ZZK-1 člen 146, 146/1, 146/1-1, 146/2.
vložitev zemljiškoknjižnega predloga - sposobnost biti stranka v postopku - smrt stranke pred vložitvijo predloga - neobstoječa oseba - procesna predpostavka za odločanje - zavrženje predloga
Mrtva (neobstoječa) oseba ne more začeti zemljiškoknjižnega postopka, tega ne more storiti v njenem imenu niti kdo drug.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-5.
odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ovire za odpust obveznosti - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - preizkusno obdobje
Rok za zakonsko rehabilitacijo teče od izvršitve kazni zapora in ne od datuma izdaje upravne odločbe, s katero je bil obsojencu izrečen pogojni odpust.
nepremoženjska škoda - delo v splošno korist - pogodbena odškodninska odgovornost - obstoj protipravnosti - navodila za delo - varstvo pri delu
Sodišče prve stopnje je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za škodo, nastalo v škodnem dogodku 21. 10. 2015, ko se je pri opravljanju dela v splošno korist pri toženki pri ostrenju noža porezal po kazalcu leve roke, zavrnilo, ker je na podlagi prepričljivo ugotovljenih pravno relevantnih dejstev zaključilo, da tožniku ni uspelo dokazati protipravnosti ravnanja toženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031715
OZ člen 619, 766, 837, 838. ZPP člen 8, 323, 323/9, 324, 324/4, 458, 458/1. ZUTD člen 163, 163/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - posredniška pogodba - iskanje kadrov - izbira kandidata za delovno mesto - odgovornost za izbiro - pogodba o zaposlitvi - pravica do plačila - primernost kandidata - obrazložitev sodbe - instrukcijski rok - dokazna ocena sodišča prve stopnje - nedopustni pritožbeni razlogi
Iz drugega odstavka 2.1 točke Pogodbe izhaja, da je bila tožena stranka dolžna v roku sedmih dni od prejema pisne predstavitve kandidatov tožeči stranki pisno potrditi (ne)ustreznost posameznih kandidatov in podati termin razgovora z njimi. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka s kandidatom, ki ji ga je posredovala tožeča stranka, opravila razgovor in nato sklenila Pogodbo o zaposlitvi. Ona je torej tista, ki je izbrala s kom bo sklenila pogodbo o zaposlitvi, obveznost tožeče stranke po Pogodbi pa je bilo le posredovanje kandidatov, pri čemer iz Pogodbe izhaja, da tožena stranka dodatnega testiranja kandidatov od tožeče stranke ni zahtevala. Iz vsebine Pogodbe torej izhaja, da je bila izbira s kom bo sklenjena Pogodba o zaposlitvi na toženi stranki. Prav tako tožena stranka ni podala konkretnih trdila o tem, zakaj naj bi tožeča stranka vedela oziroma morala vedeti, da je bil sporni kandidat (vedenjsko oziroma osebnostno) neprimeren, saj ga slednja ni podrobneje testirala. Zato pritožbene navedbe, da bi morala tožeča stranka odgovarjati za izbiro niso utemeljene.
Drži pritožbena navedba, da mora biti sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP pisno izdelana v 15 dneh od plačila sodne takse za napoved pritožbe in da sodišče prve stopnje v tem roku ni izdelalo pisne sodbe. Vendar gre za instrukcijski rok, prekoračitev le-tega s strani sodišča pa ne pripelje do nobenih procesnih posledic in ni bistvena kršitev določb postopka, ne absolutna, ne relativna, saj v ničemer ne more vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
Dokazno oceno sodišča prve stopnje je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v postopku o sporu majhne vrednosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00031719
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-3.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - časovna veljavnost kazenskega zakona - zakon, milejši za storilca - kršitev kazenskega zakona - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - zastaranje kazenskega pregona - zakonski znaki kaznivega dejanja - razlogi sodbe niso nejasni in med seboj v nasprotju - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Tako si sodišče prve stopnje prihaja samo s seboj v nasprotje, ko v razlogih napadene sodbe po eni strani navaja, da je bila še dne 31. 3. 2013 podana objektivna zmožnost družbe za izpolnjevanje delovnopravnih obveznosti (plačilo prispevkov), po drugi strani pa obrazlaga, da na ta datum te možnosti več ni bilo.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-2, 37/1-3, 40, 40/1, 40/1-3.
nagrada in stroški izvedenca - odmera nagrade - študij spisa - pisni izvid in mnenje - zahtevnost izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - materialni stroški izvedenca
Sodišče prve stopnje ima prav, da predmetni spis ne obsega več kot 200 strani, zato izvedencu ni mogoče priznati nagrade za obseg spisa od 200 do 500 strani (3. točka prvega odstavka 37. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih). Toda obseg spisa sam po sebi ne priča o zahtevnosti izvedenskega dela, ki ga mora opraviti izvedenec. Pritožbeno sodišče se ne strinja s prvostopenjskim, da izvedenec ni pojasnil, zakaj ocenjuje, da je bilo izvedensko delo v tej zadevi zelo zahtevno.
Sklepno višje sodišče izvedenca opozarja na primeren ton v komunikaciji s sodiščem. Izvedenec ima pravico, da se z odločitvijo sodišča (o odmeri nagrade in stroškov) ne strinja ter lahko v podkrepitev svoje zahteve za plačilo nagrade in povrnitev stroškov navede vse argumente, pri čemer je lahko do dela in odločitve sodišča tudi kritičen. Vendarle pa je izvedenec pomočnik sodišča in temu primerna mora biti tudi njegova komunikacija s sodiščem. Grožnja v smislu "da bo v nadalje sodeloval le s sodišči, ki bodo znala pravilno oceniti moje strokovno delo" sega izven okvira primerne komunikacije.
zemljiškoknjižni predlog - vknjižba služnosti v zemljiško knjigo - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - upravičeni predlagatelj - pravni interes predlagatelja - vpis v korist tretje osebe - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - sklep o dovolitvi vpisa
V obravnavanem primeru, ko je predlagatelj (v določenem delu) predlagal vpis služnostne pravice v korist drugih oseb, mora biti njegov pravni interes konkretno utemeljen in izrecno izkazan že ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga.
plačilo sodne takse za pritožbo - predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - razlogi za oprostitev plačila sodne takse - ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - neizkazane in pavšalne trditve
Višje sodišče ugotavlja, da je o istem predlogu sodišče že odločalo, in sicer z izpodbijanim sklepom. Zakonske podlage za dvakratni / večkratni preizkus pogojev za oprostitev, obročno plačilo ali odlog iste sodne takse ni.
gospodarski spor majhne vrednosti - dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave
Pritožba ne more uspeti z navedbami, da se stranki dogovarjata glede plačila obveznosti po mesečnih obrokih, s čimer se je branila tudi v postopku na prvi stopnji. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, sodišče sodi po stanju stvari ob koncu glavne obravnave (v obravnavanem primeru ob izdaji sodbe), zaradi česar navedbe tožene stranke o dogovarjanju glede plačila obveznosti ne morejo vplivati na odločitev.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih - obveznost povrnitve javnih sredstev za izplačane štipendije - javni sklad
Tožeča stranka je javni sklad, torej pravna oseba javnega prava, kakršna se ustanovi za spodbujanje razvoja na določenem področju, kot na primer za spodbujanje ustvarjalnosti v izobraževanju z dodeljevanjem nagrad, štipendij, šolnin itd. Te pa v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP niso navedene kot osebe, za katere veljajo pravila o gospodarskih sporih.