vpis spremembe družbenika v register - predlog za vpis spremembe - pogoji za vpis v register - odsvojitev poslovnega deleža - soglasje skupščine - konstitutiven učinek vpisa - zavrnitev predloga
Po določbi prvega odstavka 482. člena ZGD-1 se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v register. S pridobitvijo poslovnega deleža njegov imetnik sicer postane imetnik korporacijskih upravičenj, ki jih poslovni delež inkorporira, vendar jih v razmerju do družbe lahko uresničuje šele po vpisu v register.
vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - očitno neupravičen razlog - razlogi za zamudo roka - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse
Bolezen staršev in posledično bivanje v tujini, na kar se je tožnik skliceval kot na upravičen razlog za zamudo, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot nekaj, kar glede na ugotovljene okoliščine - da se na isto sklicuje tožnik oz. njegov zakoniti zastopnik v različnih postopkih že več let, česar v pritožbi ne zanika, ni nepričakovano, nenadno oz. nepredvidljivo. Predvsem pa pritožnik okoliščin, ki jih navaja, ni z ničemer konkretno dokazal.
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2. ZPSPP člen 26, 28.
notarski zapis najemne pogodbe - poslovni prostor - ugovor zoper sklep o izvršbi - odstop od najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - sodna odpoved najemne pogodbe o najemu poslovnih prostorov - enostranska izjava o odstopu od pogodbe
ZPSPP razlikuje med odpovedjo najemne pogodbe in odstopom od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov. Za razliko od odpovedi pogodbe, ki jo je treba podati sodno, odstop od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov učinkuje že od dneva, ko je prejemnik prejel odstopno izjavo. To pomeni, da za nastop oblikovalnega učinka prenehanja pogodbenih obveznosti iz najemne pogodbe zadostuje enostranska odstopna izjava najemodajalca.
Upnik je dolžniku vročil najprej obvestilo o zapadlosti in poziv k plačilu skupaj z obračunom in izpisom odprtih postavk, nato pa še pisno odstopno izjavo o odstopu od najemnih pogodb. S to izjavo je upnik pravno veljavno odstopil od najemnih pogodb, ki sta z vročitvijo izjave dolžniku prenehali veljati, prenehanje njune veljavnosti pa je nastopilo pred obdobjem, za katero upnik zahteva plačilo najemnin. Za izterjavo najemnin za april, maj in junij 2018 po povedanem upnik zaradi odstopa od najemne pogodbe (več) ne razpolaga z izvršilnim naslovom, kar predstavlja utemeljen ugovorni razlog po 2. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki narekuje ugoditev dolžnikovemu ugovoru.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - preizkus predloga za obnovo postopka - nepopoln predlog za obnovo postopka - vsebina predloga za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - konkretizirane trditve - razlogi za obnovo postopka - pravdna sposobnost
Toženec ni zadostil zahtevani vsebini predloga za obnovo. V njem ni navedel nobenih okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče presoditi, ali je predlog vložen v zakonitem roku 30 dni.
lastninjenje družbene lastnine - pridobitev lastninske pravice - javna cesta - lastninjenje gospodarske infrastrukture - lastninjenje po ZGJS - lastninjenje po ZLNDL - pravica uporabe - izguba posesti - dejanska uporaba - last občine - priposestvovanje na družbeni lastnini - odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini - odvzem pravice - plačilo odškodnine
Sodišče prve stopnje je sicer zmotno navedlo, da je tožničin zahtevek po pridobitvi lastninske pravice utemeljen tudi iz naslova priposestvovanja, saj se skladno z 29. členom ZTLR na stvari, ki je družbena lastnina, lastninska pravica ni mogla priposestvovati, priposestvovanje javnega dobra pa prepoveduje tudi prvi odstavek 44. člena SPZ. Je pa sodba sodišča prve stopnje pravilna v pravnem in dejanskem pogledu v delu, ki se nanaša na lastninjenje sporne parcele.
Toženci najkasneje od leta 1980 dalje, ko je bila zgrajena javna cesta, na tej parceli niso imeli več dejanske pravice uporabe, ki je bila podlaga za lastninjenje po ZLNDL. Že iz tega razloga je odločitev sodišča pravilna. Pravilna je tudi iz razloga, da toženci po določilih ZLNDL niso mogli postati lastniki sporne parcele, saj je bila ta parcela že pred sprejetjem tega zakona olastninjena po ZGJS. Skladno s 76. členom ZGJS je tožnica postala lastnica javne ceste. V postopku ni bilo prerekano, da so bili pogoji po 76. členu ZGJS podani, torej, da je bila izgradnja javne ceste financirana iz sredstev samoprispevka ali iz sredstev solidarnosti in vzajemnosti. Tožnica je torej lastninsko pravico na javni cesti pridobila po samem zakonu v postopku lastninjenja infrastrukturnih objektov.
ZSPJS člen 22e.. ZJU člen 21, 21/1.. ZDR-1 člen 42.. ZObr člen 89, 89/2.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo
Dejstvo, ali ima toženka delovno mesto Strokovni sodelavec VII/2 I psiholog sistemizirano, za odločitev ni bistveno. Njene navedbe je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje in se pri tem sklicevalo na stališča Višjega delovnega in socialnega sodišča v zadevi Pdp 22/2016. Takšna so tudi stališča, ki jih je v zadevi VIII Ips 19/2014 zavzelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije; da mora toženka kot delodajalec ob upoštevanju določb prvega odstavka 21. člena ZJU in drugega odstavka 89. člena ZObr sistemizirati delovna mesta, ki odražajo delo, ki se pri njej opravlja, in da je delavec upravičen do plačila za delo, kot ga dejansko opravlja, četudi takšno delovno mesto pri delodajalcu ni sistemizirano.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - skupno premoženje zakoncev - razveza zakonske zveze - vpis nepremičnine v zemljiško knjigo - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - hipoteka na podlagi zaznambe izvršbe v zemljiški knjigi - nedopustnost predmeta izvršbe - skupna lastnina - razdružitev skupnega premoženja - pogodba o razdelitvi skupnega premoženja
Tožnica je dokazala, da je bila sporna nepremičnina kupljena med trajanjem zakonske zveze s skupnim denarjem obeh zakoncev in da je delež obeh na sporni nepremičnini enak. Dejstvo, da je bila v času trajanja zakonske zveze sklenjena samo pogodba, v kateri je kot kupec nepremičnine naveden le mož, vpis v zemljiško knjigo nanj pa je bil izveden šele po razvezi zakonske zveze, tožnici ne preprečuje, da uveljavlja nedopustnost izvršbe na svojem deležu.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00032002
ZOI-1 člen 8, 8/1, 12.
osebno ime - sprememba osebnega imena - sprememba osebnega imena (priimka) mladoletnega otroka, kadar starša živita ločeno
Deklica živi z materjo, dvema polsestrama in očimom v družinski skupnosti, kjer se vsi ostali člani pišejo A. Njen drugačen priimek izstopa iz vaškega lokalnega okolja, saj tam ni običajen, sprememba priimka pa bi olajšala prehode državne meje in urejanje uradnih zadev v ustanovah. Že tovrstni praktični razlogi izkazujejo podano korist otroka za spremembo njegovega priimka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00033946
ZPP člen 30, 30/1, 150, 150/1, 154, 154/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 358. OZ člen 5, 6, 6/1, 7, 10, 39, 39/4, 86, 87, 87/2, 193. ZPP-E člen 125, 125/3. SPZ člen 10, 28. Odvetniška tarifa (2015) člen 46, 46/2.
ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - nova dejstva in dokazi - nedopustna podlaga pogodbe - nepoštenost ravnanja - neopravičljiva zmota - neskrbnost pri podpisu pogodbe - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - posestno stanje - raziskovalna dolžnost dobrovernega pridobitelja - slaba vera - vsebina sklepa o dedovanju - predmet zapuščine - dediščinska skupnost - vpogled v drug sodni spis - nesklepčnost trditev - informativni dokaz - nedopustne pritožbene novote - nepoštenost pridobitelja - zakonske zamudne obresti od prejema kupnine
Da je tožnica že vrsto let vedela za problematiko neurejenega zemljiškoknjižnega stanja za sporno nepremičnino, še ne vodi k zaključku, da je prodajna pogodba, ki sta jo pravdni stranki sklenili glede te nepremičnine, nasprotujoča temeljnim moralnim pravilom, ravnanje tožnice ob njenem sklepanju pa nepošteno. Tožnica je očitno prav zaradi ureditve te nejasne situacije sklenila predmetno pogodbo. V tem oziru pa je pomembno predvsem, da bi morala toženka, ki zatrjuje tožničino nepoštenost, podati temu ustrezne (sklepčne) konkretne trditve.
Obstoj vojaških objektov na nepremičnini, katere solastninski delež je prodajala, bi moral toženko že sam zase voditi k nadaljnjemu preverjanju lastništva na predmetni nepremični, za kar je imela kot dedinja možnost že v okviru zapuščinskega postopka, ki je tekel po njeni pravni prednici, kot tudi kasneje oziroma v času sklepanja prodajne pogodbe s tožnico. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo varuje le pri pravno-poslovnih pridobitvah lastninske pravice, ne pa tudi pri dedovanju. Dvom v zemljiško-knjižno stanje lahko vzbudi že posestno stanje. Tudi obstoj tožničine zmote o lastništvu nepremičnine ne more biti opravičilo toženki za njeno premalo skrbno postopanje.
izločitveni zahtevek - izločitev v korist potomcev - vlaganja v zapustnikovo premoženje - vrednost vlaganj - določitev velikosti deležev
Obračuna dvogeneracijske skupnosti, ki je podlaga zahtevku iz 32. člena ZD, se je treba lotiti na vrednoten in ne na matematičen način. Takšno izhodišče pomeni, da se mora sodišče na objektivna (merljiva) dejstva življenjskega primera opirati s pravo mero. Ta prava mera mora upoštevati, da skupnost ustvari preplet odnosov, v katerem koristi ene in druge strani ni mogoče zanesljivo ločiti. Sodišče prve stopnje je pravilno za izhodišče vzelo merljivo vrednost tistih vlaganj, ki utemeljujejo podlago zahtevka ter ob ugotovljeni vrednosti zapustnikovega premoženja določilo delovni alikvotni delež osebe iz 32. člena ZD, tj. delež ob upoštevanju tudi drugih okoliščin (v obravnavanem primeru tožnikovo dodatno delo pri obnovitvenih delih, ki se ne odraža v izračunu izvedenca).
OZ člen 262, 262/1, 637, 637/1. ZPP člen 154, 154/2, 165.
podizvajalska pogodba - jamčevanje za stvarne napake - očitna napaka - obvestilo o napaki - deljena odgovornost - zmotna uporaba materialnega prava - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Iz ugotovljenih napak pri izvedbi hidroizolacije, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, ni dvoma, da je šlo za očitne napake. Kakšne so bile posledice napak, za konkretni primer ni bilo bistveno, saj tožeča stranka v obravnavanem sporu ni zahtevala povračila škode, pač pa je njen zahtevek jamčevalni.
Ob presoji, da sta za vdor vode odgovorni obe pravdni stranki, da pa je izvajala dela, pri katerih je prišlo do napak, tožeča stranka časovno za toženo, o njenih očitnih napakah pa je ni nemudoma obvestila, bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrniti. Do povrnitve stroškov drugega izvajalca bi bila tožeča stranka upravičena le, če bi imela pravico zahtevati odpravo napak. Te pa ni imela, ker o očitnih napakah tožeča stranka tožene stranke (glede na neizpodbito dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje) po oceni pritožbenega sodišča ni obvestila nemudoma, ko je ugotovila očitne napake pri polaganju hidroizolacije. Zato je v tem delu pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo delno spremenilo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031674
ZIKS-1 člen 83, 83/1. ZKP člen 213d. Pravilnik o izvrševanju pripora (1999) člen 69, 69/2.
izvrševanje pripora - zahteva za sodno varstvo - upravičenec - obsojenec - obtoženec
Zahtevo za sodno varstvo po prvem odstavku 83. člena ZIKS-1 lahko vloži le obsojenec, ne pa tudi priprti obtoženec. Zanj varstvo njegovih pravic med izvrševanjem pripora ureja Pravilnik o izvrševanju pripora.
razmerja med starši in otroki - določitev višine preživnine - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - razporeditev preživninskega bremena
Preživljalec mora sicer storiti vse, da si izboljša in izkoristi svoje pridobitvene zmožnosti, vendar tožnik utemeljeno navaja, da je po prenehanju potrebe po delu na prejšnjem delovnem mestu brez odlašanja sprejel delo na drugem delovnem mestu, čeprav za nižjo plačo. Ne drži sicer, da od nikogar ni mogoče pričakovati, da bi moral delati dodatno delo, ob navedeni dolžnosti preživljalca, da izkoristi vse pridobitne možnosti, da bo lahko izpolnil dolžnost preživljanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00033232
ZIZ člen 58, 58/4. ZPP člen 78, 79, 79/1, 86, 86/1, 87, 87/1, 105, 105/2, 108, 108/5, 224, 224/1, 224/4, 339, 339/2, 339/2-8. ZGD-1 člen 32, 32/1.
ugovor - podpis ugovora - poziv k dopolnitvi - zastopanje družbe - pravilnost zastopanja - upravičena oseba - vročitev poziva za dopolnitev vloge - vročilnica kot javna listina - nepopoln ugovor - zavrženje ugovora kot nepopolnega
Ugovor je bil sicer res podpisan in žigosan, vendar pa je bil poleg navedbe firme dolžnika in njegovega žiga le nečitljiv lastnoročni podpis, iz katerega ni razvidno, kdo je ugovor podpisal v imenu dolžnika, zato ni mogoče preizkusiti pravilnosti zastopanja oziroma preveriti, ali je ugovor v imenu dolžnika vložila za to upravičena oseba. Ker torej ni bilo razvidno, kdo je ugovor vložil in podpisal v imenu dolžnika in v kakšnem razmerju je ta oseba z dolžnikom, ni bilo mogoče preizkusiti pravilnosti zastopanja dolžnika, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno pozvalo k dopolnitvi ugovora.
Samo s pavšalnim zatrjevanjem, da pozivnega sklepa ni prejel, dolžnik ni uspel izpodbiti vročitve, ki izhaja iz vročilnice kot javne listine.
spor majhne vrednosti - odločanje brez glavne obravnave - konkretizirano prerekanje dejstev - neprerekana dejstva - trditvena podlaga - pravica do plačila - pregled in potrditev izvršenega dela
Tožeči stranki ni bilo treba dokazati, da so bila dela potrjena s strani tožene stranke, pač pa le, da jih je tožena stranka naročila in da jih je tožeča stranka opravila. Potrditev tožene stranke bi zgolj olajšala dokazovanje oprave teh del. Trditve tožeče stranke pa so bile tudi dovolj konkretizirane, da bi jim tožena stranka lahko konkretizirano ugovarjala.
ZKUASP člen 30, 30/4, 44, 44/7, 44/8. ZASP člen 157, 157/6, 157/7.
priobčevanje komercialnih fonogramov - višina nadomestila - skupni sporazum - pristojnost - veljavnost sporazuma
Pritožbena navedba, da bi za utemeljenost svojega zahtevka tožnik moral izkazati, da je dejansko nakazoval nadomestilo za uporabo fonogramov tujim proizvajalcem fonogramov, ni prepričljiva, saj velja ločenost notranjega razmerja med kolektivno organizacijo in imetniki pravic od zunanjega razmerja z uporabniki. V novejši sodni praksi je zavzeto stališče (glej 8. točko obrazložitve sodbe V Cpg 817/2016 z dne 3. 11. 2016), da je razmerje med kolektivno organizacijo in imetniki pravic notranje razmerje, ki se tiče samo njih in ne uporabnikov. Upoštevaje navedeno, ugovor, ali je tožnik svoje obveznosti do tujih proizvajalcev fonogramov izpolnil, za presojo utemeljenosti njegovega zahtevka ni relevanten.
izločitev dokazov - zaslišanje obdolženca - zaslišanje priče - obdolženec kot priča v istem postopku - privilegij zoper samoobtožbo
Obdolženec torej lahko izbira, kako se bo zagovarjal oziroma se lahko zagovarja tako, kot presodi, da je zanj v kazenskem postopku najbolj ugodno. Kot priča pa je, kot je že navedeno, dolžan govoriti resnico. Zato je treba v primeru, če je nekdo zaslišan kot priča, pozneje pa v istem postopku o istih dejstvih zaslišan kot obdolženec, izločiti iz spisa zapisnik o njegovem zaslišanju kot priče (Vrhovno sodišče RS Kp 11/2007 z dne 26. 2. 2008). Pritožbeno sodišče pa ob navedenem dodaja še, da bi v primeru, v kolikor bi sodišče uporabilo izpovedbo obdolženca (zoper katerega je kasneje v zvezi z istim kaznivim dejanjem vložena obtožnica), zaslišanega kot priče, navedeno pomenilo zaobit zakona in obdolženčeve ustavne pravice, da ni dolžan izpovedovati zoper sebe (29. člen Ustave RS).
Iz zapisnika o zaslišanju A. S. v preiskavi ni bila izločena vsa njegova reprodukcija vsebine dokazov, ki so bili pred tem že izločeni iz spisa. Sodba sodišča prve stopnje se torej glede krivde obtoženega G. G. opira na del izpovedbe priče A. S., ki bi morala biti iz spisa izločena. Dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi nedovoljenega dokaza, za katerega je v ZKP določeno, se sodna odločba nanj ne more opreti.
pravni standard pravične denarne odškodnine - objektivna pogojenost višine odškodnine
Za isti škodni dogodek lahko oškodovanec dobi le eno odškodnino, ki po eni strani upošteva oškodovančevo individualnost, po drugi strani pa je v skladu z objektivnimi merili - sodno prakso. V obravnavanem primeru je bila prisojena odškodnina v postopku zoper tožnico kot toženčevo delodajalko v končnem znesku 98.150,44 EUR. Vse kar je oškodovanec - toženec prejel nad tem zneskom presega standard pravične denarne odškodnine in kaže na težnjo bogatenja na račun škodnega dogodka. Ker to ni namen odškodninskega prava, je toženec dolžan povrniti tožnici preplačani znesek odškodnine.
ZPP člen 318. Zakon o parničnom postupku (Zakon o pravdnem postopku, Srbija, 2011) člen 141.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev sodnih pisanj v tujino - fikcija vročitve - izpodbijanje domneve o pravilnosti vročilnice - pritožbena obravnava - prebivališče - dejansko prebivališče toženca - obvestilo o prispeli pošiljki - možnost sodelovanja stranke v postopku
Naslovniku je treba omogočiti, da dokaže, da vročitev po fikciji ni bila pravilna, ker je stanovanje, kjer je bila vročitev opravljena, opustil.