ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 142/1, 142/6, 184.
vročanje - vročanje pravni osebi - vročanje pravni osebi na sedežu družbe - oseba, pooblaščena za sprejem - sprememba tožbe - prenehanje samostojnega podjetnika med pravdo - pravna subjektiviteta samostojnega podjetnika
Ni sporno, da tako zakoniti zastopnik pritožnika kot njegova zakonska partnerica prebivata na istem naslovu, kot je sedež pravne osebe. Od vročevalca ni mogoče niti pričakovati niti zahtevati, da v primeru odsotnosti zakonitega zastopnika tožene stranke išče prav pooblaščenca za sprejem pisanja ali njenega delavca in da ne sme sodnega pisanja vročiti osebi, ki jo najde na sedežu pravne osebe in ki ne odkloni prevzema sodnega pisanja oziroma ne ugovarja, da pisanja ne sme prevzeti.
tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - neveljavnost oporoke - pisna oporoka pred pričami - lastnoročna oporoka - oblika oporoke - pomanjkanje oblike - zastaranje zahtevka - pretrganje zastaranja - oblikovanje tožbenega zahtevka - dvom v dokazno oceno - pritožbena obravnava - izločitev sodnika
Po 64. členu ZD lahko oporočitelj, ki zna brati in pisati, napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka, priči pa se podpišeta na sami oporoki, s pristavkom, da se podpisujeta kot priči. V obravnavanem primeru je bilo tem pogojem zadoščeno. Zapustnik je pred pričama prebral oporoko in povedal, da gre za njegovo poslednjo voljo, se nato podpisal na oporoko, temu pa sta sledila še podpisa oporočnih prič. Oporoka je torej veljavna, saj je napravljena v obliki, kot jo določa zakon in ob predpisanih zakonskih pogojih (62. člen ZD).
Toženki je bila sodba sodišča prve stopnje vročena 2. 7. 2019. Naslednji dan, to je 3. 7. 2019, je pričel teči 30-dnevni pritožbeni rok, ki se je (zaradi sodnih počitnic med 15. 7. in 15. 8. 2019) iztekel 3. 9. 2019. Pritožba, ki jo je toženka vložila 16. 9. 2019, je prepozna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00031511
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 163, 163/1, 163/2, 163/3, 343, 343/1, 343/4.
razveza zakonske zveze - odločitev o stroških postopka - plačilo stroškov - zahteva za povrnitev stroškov postopka - priglasitev stroškov postopka - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Pritožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje ni priglasila nobenih stroškov, tudi v pritožbi jih ne priglaša. Povrnitve stroškov od predlagatelja že zato ne more doseči v nobenem primeru.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00031490
ZPND člen 3, 3/5, 4, 4/2, 19.
preprečevanje nasilja v družini - izrek ukrepov - objava na spletni strani - Facebook - psihično nasilje - poseg v osebnostne pravice posameznika
Nepomembno je, da naj bi druga nasprotna udeleženka sedaj imela neaktiven facebook profil in da naj bi bile sporne objave izbrisane, saj to že po naravi stvari same na utemeljenost izrečenih ukrepov po 19. členu ZPND v ničemer ne vpliva. Zanje zadošča, da je druga nasprotna udeleženka s spornimi objavami izvajala psihično nasilje nad predlagateljicama.
Res sicer v zakonu ni izrecno določeno, da mora upnik obrazložiti svojo zahtevo za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki so nastali z delom izvršitelja, vendar to velja že po splošnih pravilih o načinu uveljavljanja zahtevkov. Vloga, v kateri upnik priglaša stroške izvršitelja, ne dosega zahtevnosti in obrazložitve obrazložene vloge (te obravnavajo bolj zapleteno dejansko stanje ali zahtevna pravna vprašanja), ampak ustreza definiciji obrazloženega dopisa.
ZIZ člen 17, 21, 21/1. ZFPPIPP člen 256, 396, 396/4.
izvršilni naslov - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - določenost terjatve - vezanost na izvršilni naslov - zamudne obresti - upravičenost do zamudnih obresti
Ker mora izvršilno sodišče upoštevati terjatev, kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu, ni mogoče dovoliti izvršbe zaradi plačila zamudnih obresti od glavnice v primeru, ko izvršilni naslov obrestnega izreka ne vsebuje. V konkretnem primeru iz izvršilnega naslova izhaja, da je dolžnik dolžan upniku plačati zgolj znesek neplačanih glavnic, ne pa tudi zakonskih zamudnih obresti od teh zneskov, kot jih zahteva upnik v svojem predlogu za izvršbo. Ne glede na to, da ZFPPIPP v 256. členu daje materialnopravno podlago za upnikov zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od prijavljene terjatve upnika tudi za čas po začetku stečajnega postopka, to še ne pomeni, da se izvršba za njihovo uveljavitev lahko dovoli brez izvršilnega naslova. Povedano drugače, zakonska upravičenost do obresti sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče izvršbo dovoliti in voditi tudi za zakonske zamudne obresti, ki niso zajete v izvršilnem naslovu.
ugovor zoper plačilni nalog - pritožba zoper sklep - odmera sodne takse za pritožbo
Sodišče prve stopnje je prvemu tožencu na podlagi prvega odstavka 3. člena ZST-1 in 1. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 pravilno naložilo v plačilo sodno takso za postopek o pritožbi zoper sklep z dne 6.6.2019 in jo odmerilo tudi v pravilni višini na podlagi tarifne številke 30010. Ugovor prve tožene stranke zoper plačilni nalog je bil zato pravilno zavrnjen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00032938
OZ člen 131, 131/1, 174, 179, 182.. ZVZD-1 člen 5, 5/2, 37.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - protipravno ravnanje - varne delovne razmere - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - premoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - zaključek zdravljenja - tuja nega in pomoč
Za varno delovno opremo odgovarja delodajalec - prvotožena stranka, ki je imela svojo odškodninsko odgovornost zavarovano pri drugotoženi stranki. Neutemeljen je pritožbeni ugovor toženih strank, da bi tožnica morala javiti okvaro koles, saj tožnica za okvaro - blokado, ni mogla vedeti, dokler ni do nje prišlo. V kolikor bi bil voziček pravilno vzdrževan in varen za uporabo, do nesreče ne bi prišlo, saj kolesa ne bi zablokirala, posledično pa voziček ne bi stisnil tožničine roke ob ograjo in jo poškodoval. Po oceni sodnega izvedenca za varstvo pri delu transportni voziček, pri katerem kolesa zablokirajo, zaniha, zato ni brezhiben. Prav tako je ugotovil, da prvotožena stranka nima pisnih navodil za uporabo transportnega vozička, čeprav bi jih morala imeti (prvi odstavek 37. člena ZVZD-1). Delodajalec mora v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZVZD-1 izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev in ustrezno organizacijo. Priče so izpovedale, da tožnica ni imela navodil glede uporabe transportnega vozička, saj takšnih navodil ni bilo. Ravnanje tožene stranke torej ni bilo pravilno, delovni proces ni bil pravilno organiziran (tožena stranka je šele po nesreči položila tirnice in da so vozičke lahko vozili izključno transporterji), delovna oprema pa ni bila brezhibna. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zaključilo, da je tožena stranka ravnala protipravno, ko ni zagotovila dela s tehnično brezhibnim transportnim vozičkom, ter izdala pisnih navodil za ravnanje s transportnim vozičkom oziroma tožnici podala vsaj ustnih navodil o tem, kako mora uporabljati transportni voziček in jo za to usposobila.
Odškodninska terjatev za nepremoženjsko škodo zapade takrat, ko oškodovancu škoda nastane - praviloma s koncem zdravljenja (glej na primer odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 945/2008 in II Ips 199/2013). Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje je bilo zdravljenje tožnice zaključeno dne 7. 8. 2018, ko se je škoda ustalila. Tožnica je zato upravičena do zakonskih zamudnih obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo od 8. 8. 2018 dalje.
Sodišče presoja zgolj, ali je elaborat, ki ga je v obravnavani zadevi izdelala izvedenka geodetske stroke, primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru.
Z vmesnim sklepom, kot ga predvideva šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1, sodišče ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k določenim stavbam v etažni lastnini in zato tudi ne o lastninski pravici glede nepremičnin. Vsebinska odločitev, ali in v kakšnem obsegu bosta parceli postali pripadajoči zemljišči k stavbi, bo predmet končnega sklepa.
popis zapuščine - spor med dediči - spor o lastništvu - predlog za zavarovanje dokazov - izvedba dokaza z izvedencem - edicijska dolžnost - ogled
V postopku ni sporno, da sta pri popisu sodelovali pritožnica in njena pooblaščenka, zapisnik sta podpisali, pripomb nista imeli in pritožba že iz tega razloga ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje ima v zapuščinskem postopku možnost pozvati nasprotna dediča, če imata dostop do spornih slik, da sporočita avtorstvo in tehniko izvedbe, lahko tudi na način, da predložita povečane fotografije zapisa avtorjev, ki so navedeni na slikah, kar bo mogoče primerjati s fotografijami, ki jih je predložila izvršiteljica, ter da dediči navedeno kot nesporno ugotovijo v zapuščinskem postopku.
V prvem odstavku 333. člena ZPP je določeno, da se zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, smejo stranke pritožiti v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok. Kot to pravilno ugotovlja sodišče prve stopnje je rok za vložitev pritožbe iztekel 16. 9. 2019. Tožnica pa je pritožbo vložila 25. 9. 2019, torej že po izteku 30 dnevnega pritožbenega roka. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP pritožbo utemeljeno kot prepozno vloženo zavrglo.
ZNP-1 člen 21, 22, 22/1, 57, 57/1, 262. DZ člen 239, 239/3, 245, 245/2.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pristojnost nepravdnega sodišča - udeležba v postopku - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - ožji družinski član - krog udeležencev postopka
Če sorodnik, ki je po 57. členu ZNP-1 legitimiran vložiti predlog za postavitev osebe pod skrbništvo (ima predlagalno pravico), želi v postopku sodelovati kot udeleženec zato, da varuje interese svojega sorodnika, ki bo morebiti postavljen pod skrbništvo, mu je po mnenju pritožbenega sodišča to treba dopustiti.
V primeru, če bo materi postavljen skrbnik slabo upravljal z njenim premoženjem (pritožnik navaja, da bo njegova sestra slabo opravljala naloge skrbnice), lahko nastopi tudi njegova obveznost preživljanja matere, ki ne bo imela dovolj sredstev za življenje (oziroma za plačilo domske oskrbe).
delovna uspešnost - plača - variabilni del plače - direktor - razrešitev s funkcije - variabilni del plače - poslovodna oseba
Dodatek št. 2 k pogodbi o zaposlitvi, ki je v celoti spremenil 10. člen pogodbe o zaposlitvi, ki ureja povečanje osnovne plače direktorja, določa pogoje za sprejem odločitve o povečanju osnovne plače, največji možni odstotek povečanja, pristojni organ, ki odloči o povečanju, in določa, na osnovi katerih finančnih podatkov se sprejme ta odločitev. Omenjeni dodatek nima določil o tem, kdaj oziroma pod katerimi pogoji mora pristojni organ sprejeti odločitev o povečanju osnovne plače ter o tem, do kdaj oziroma pod katerimi pogoji mora obveznost izplačila izpolniti. Pristojnost za sprejem odločitve o povišanju plače daje nadzornemu svetu, kar pomeni, da je ta pristojen sprejeti tako odločitev, ali je tožnik upravičen do povišanja ali ne, kot tudi odločitev, kdaj se tožniku ta del plače izplača. Določilo o tem, katere finančne podatke nadzorni svet upošteva, da odloči o povišanju (ali zmanjšanju) osnovne plače, pa še ne določa hkrati tudi roka oziroma pogoja za sprejem odločitve in izplačilo.
Glede na takšno vsebino dodatka št. 2 k pogodbi o zaposlitvi je nadzorni svet kot pristojni organ za sprejem odločitve o zvišanju osnovne plače tožnika to odločitev zakonito sprejel šele na sporni seji, prav tako pa je zakonito določil tudi pogoje za izpolnitev obveznosti izplačila.
ZPP člen 108, 108/1, 339, 339/1.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 118, 118/1.. ZUTD člen 61, 61/1.
nepopolna tožba - bistvena kršitev določb postopka - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Zahtevek, ki ga je postavil tožnik, res ni določno opredeljen, vendar pa pritožba utemeljeno navaja, da to ni razlog za zavrnitev zahtevka, ampak za zavrženje tožbe s takšnim zahtevkom. Vendar lahko sodišče to stori šele po tem, ko po pozivu v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP tožnik tožbe ustrezno ne popravi, da bi bila primerna za obravnavo (četrti odstavek istega člena ZPP). Sodišče prve stopnje tožnika ni pozvalo na popravo oziroma dopolnitev tožbe, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 108. člena ZPP.
Če delodajalec za opravljanje enakega dela namesto odpovedanega delavca zaposli drugega novega delavca, ni mogoče šteti, da je podan utemeljen poslovni razlog.
ZGD-1 člen 50, 50/1, 52, 295, 295/3, 295/4, 296, 296/4, 297, 297/1, 390, 393. ZNP-1 člen 40, 40/1, 42.
delniška družba - sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev - pooblastilo za sklic skupščine - obseg sodne presoje - uveljavljanje ničnosti sklepov skupščine delniške družbe
Sodišče podeli pooblastilo za sklic skupščine manjšinskim delničarjem le tedaj, če so izkazani pogoji iz 295. člena ZGD-1, to pa so, da so manjšinski delničarji na poslovodstvo podali ustrezno pisno zahtevo z zakonsko določeno vsebino, poslovodstvo pa skupščine ni sklicalo oziroma skupščina ne zaseda najpozneje v dveh mesecih od prejema zahteve. Presoja sodišča, ko odloča o podelitvi takega pooblastila manjšinskim delničarjem, je omejena le na vprašanje izpolnitve tako opredeljenih zakonskih pogojev. Omejitev je potrebna tudi zato, ker izda sodišče pooblastilo v hitrem postopku, brez pridobitve izjav drugih strank (četrti odstavek 295. člena ZGD-1).
Sklicevanje predlagateljev na ničnost skupščine (pravilno bi bilo sklicevanje na ničnost sprejetih sklepov) v predlogu za pooblastitev za sklic manjšinskim delničarjem, o katerem odloča sodišče v hitrem in (predvsem pomembno) nekontradiktornem postopku, ne predstavlja primernega načina za uveljavljanje ničnosti. Prav iz tega istega razloga je sodišče ob odločanju o predlogu kot je ta v konkretnem primeru, soočeno le z dejstvi in dokazi, ki mu jih ponudi ena stranka (predlagatelj). Zato je tudi ugotavljanje ničnosti po uradni dolžnosti v takem postopku lahko v nasprotju z ustavno pravico nasprotnega udeleženca do sodnega varstva (23. člen Ustave RS).
ZNP člen 35, 37, 118, 118/3. SPZ člen 11. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNP-1 člen 216.
nepravdni postopek za razdružitev solastnine - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - prekinitev postopka in napotitev na pravdo - sporna višina solastniških deležev - vlaganja v tujo nepremičnino - obogatitveni zahtevek - obligacijskopravni zahtevek - dednopravni zahtevek - zapuščinska obravnava - domneva o lastniku nepremičnine
Sodišče napoti na pravdo udeležence, če med njimi nastane spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev. Pri tem ni pomembno, da nasprotni udeleženec velikosti deležev ni izpodbijal v zapuščinski obravnavi za pokojnim očetom. Sedaj namreč zatrjuje drugo pravno podlago kot dedovanje (vlaganja v nepremičnino).
priznanje pokojninske dobe - delo na kmetiji - elementi delovnega razmerja - starostno zavarovanje kmeta
Sodišče prve stopnje je zaradi kršitve 7. in 8. člena ZUP v predsodnem postopku ter ob domnevno enotni sodni praksi, čeprav ta ne obstaja, le na podlagi popolnoma pavšalne izpovedi tožnika zaključilo, da je njegovo delo na kmetiji od 24. 6. 1978 do 31. 12. 1983 s presledki vsebovalo bistvene elemente delovnega razmerja. Da ni bilo pisne pogodbe o zaposlitvi, ne prijave v zavarovanje niti plačanih prispevkov, je štelo za pravno irelevantno. Ob takšnem zmotnem in zato nesprejemljivem pravnem izhodišču je kot nezakoniti odpravilo odločbi tožene stranke in v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo vštelo čas tožnikovega dela na kmetiji od 24. 6. 1978 do 14. 5. 1979 in 19. 7. 1980 do 31. 12. 1983 na temelju elementov delovnega razmerja.
Ker sodišče prve stopnje ni presodilo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih upravnih aktov po 165. členu ZPIZ/83 v zvezi s 129. členom ZPIZ-2, temveč mimo tega okvirja o pokojninski dobi odločalo na povsem drugem pravnem temelju, za uporabo katerega ni procesne, trditvene niti dokazne podlage, je potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi in sodbo razveljaviti.
obseg zapuščine - napotitev na pravdo - določno oblikovan tožbeni zahtevek - vezanost na napotitveni sklep
Med pritožnikom in sodedinjo je nastal spor o velikosti zapuščine in s tem povezane pravice do nujnega deleža. Po ustaljeni sodni praksi šteje, da mora darilo dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, razen če predloži listinske dokaze, ki pa jih pritožnik ni predložil.
Na pravdo napotena stranka pri postavitvi tožbenega zahtevka ni vezana na napotitveni sklep, tožbo lahko vloži z drugačnim zahtevkom od tistega, ki je naveden v napotitvenem sklepu.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00032899
ZDR-1 člen 47, 85, 85/1, 179, 179/1, 179/2, 200, 200/2, 200/3, 200/4.. OZ člen 131, 187.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev osebnostnih pravic - javno opravičilo - sodno varstvo - deliktna odškodninska odgovornost - pisno opozorilo pred odpovedjo
Zakon ne predvideva sodnega varstva zoper opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ampak je sodno varstvo predvideno le zoper morebitno kasneje podano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (tretji odstavek 200. člena ZDR). Opozorilo je namreč opredeljeno zgolj kot pogoj za (kasnejšo) podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če bo delavec ponavljal kršitve, in za delavca nima drugih samostojnih pravnih posledic. Zato pisno opozorilo samo po sebi ne pomeni posega v pravice delavca in vsebinsko ni obtožba, zoper katero bi bilo dovoljeno sodno varstvo.
Kadar oškodovanec v sporu zatrjuje kršitev osebnostnih pravic, lahko sodišče v skladu s 187. členom OZ odredi na stroške oškodovalca objavo sodbe oziroma popravka ali odredi, da mora oškodovalec preklicati izjavo, s katero je storil kršitev, ali storiti kaj drugega, s čimer je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino. V sodni praksi in teoriji se kot primer drugega ukrepa, s katerim je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino, navaja tudi (javno) opravičilo oškodovalca oškodovancu. Ravno to tožnik od tožene stranke zahteva zaradi posega v njegovo čast in dobro ime.
Zatrjevana odškodninska odgovornost tožene stranke zaradi nezakonitega opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in zaradi kršitve osebnostnih pravic ima naravo deliktne odškodninske odgovornosti in ne pogodbene (drugi odstavek 179. člena ZDR-1). Sodišče prve stopnje se napačno sklicuje na dolžnost delodajalca, da varuje dostojanstvo delavca pri delu (47. člen ZDR-1), saj ta obsega primere spolnega in drugega nadlegovanja ali trpinčenja na delovnem mestu, česar pa tožnik v tem sporu toženi stranki ne očita. Po splošnih pravilih civilnega prava - osnovno pravilo je vsebovano v prvem odstavku 131. člena OZ - mora tisti, ki drugemu povzroči škodo, le to povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.