odmera sankcij - omilitev globe - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - posebne olajševalne okoliščine
Znižanje izrečene globe pod zakonsko določeno višino globe je v skladu s šestim odstavkom 26. člena ZP-1 je možno le v primeru, če sodišče ugotovi, da so podane posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo izrek milejše sankcije. Gre za okoliščine, ki po količini ali kvaliteti odstopajo od splošnih olajševalnih okoliščin, ki jih sodišče sicer upošteva v skladu s 26. členom ZP-1 pri odmeri sankcij za storjeni prekršek, take okoliščine v obravnavani zadevi pa po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje niso izkazane
ZIZ člen 17, 21, 21/1. ZFPPIPP člen 256, 396, 396/4.
izvršilni naslov - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - določenost terjatve - vezanost na izvršilni naslov - zamudne obresti - upravičenost do zamudnih obresti
Ker mora izvršilno sodišče upoštevati terjatev, kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu, ni mogoče dovoliti izvršbe zaradi plačila zamudnih obresti od glavnice v primeru, ko izvršilni naslov obrestnega izreka ne vsebuje. V konkretnem primeru iz izvršilnega naslova izhaja, da je dolžnik dolžan upniku plačati zgolj znesek neplačanih glavnic, ne pa tudi zakonskih zamudnih obresti od teh zneskov, kot jih zahteva upnik v svojem predlogu za izvršbo. Ne glede na to, da ZFPPIPP v 256. členu daje materialnopravno podlago za upnikov zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od prijavljene terjatve upnika tudi za čas po začetku stečajnega postopka, to še ne pomeni, da se izvršba za njihovo uveljavitev lahko dovoli brez izvršilnega naslova. Povedano drugače, zakonska upravičenost do obresti sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče izvršbo dovoliti in voditi tudi za zakonske zamudne obresti, ki niso zajete v izvršilnem naslovu.
tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - neveljavnost oporoke - pisna oporoka pred pričami - lastnoročna oporoka - oblika oporoke - pomanjkanje oblike - zastaranje zahtevka - pretrganje zastaranja - oblikovanje tožbenega zahtevka - dvom v dokazno oceno - pritožbena obravnava - izločitev sodnika
Po 64. členu ZD lahko oporočitelj, ki zna brati in pisati, napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka, priči pa se podpišeta na sami oporoki, s pristavkom, da se podpisujeta kot priči. V obravnavanem primeru je bilo tem pogojem zadoščeno. Zapustnik je pred pričama prebral oporoko in povedal, da gre za njegovo poslednjo voljo, se nato podpisal na oporoko, temu pa sta sledila še podpisa oporočnih prič. Oporoka je torej veljavna, saj je napravljena v obliki, kot jo določa zakon in ob predpisanih zakonskih pogojih (62. člen ZD).
Res sicer v zakonu ni izrecno določeno, da mora upnik obrazložiti svojo zahtevo za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki so nastali z delom izvršitelja, vendar to velja že po splošnih pravilih o načinu uveljavljanja zahtevkov. Vloga, v kateri upnik priglaša stroške izvršitelja, ne dosega zahtevnosti in obrazložitve obrazložene vloge (te obravnavajo bolj zapleteno dejansko stanje ali zahtevna pravna vprašanja), ampak ustreza definiciji obrazloženega dopisa.
ugovor zoper plačilni nalog - pritožba zoper sklep - odmera sodne takse za pritožbo
Sodišče prve stopnje je prvemu tožencu na podlagi prvega odstavka 3. člena ZST-1 in 1. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 pravilno naložilo v plačilo sodno takso za postopek o pritožbi zoper sklep z dne 6.6.2019 in jo odmerilo tudi v pravilni višini na podlagi tarifne številke 30010. Ugovor prve tožene stranke zoper plačilni nalog je bil zato pravilno zavrnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00031511
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 163, 163/1, 163/2, 163/3, 343, 343/1, 343/4.
razveza zakonske zveze - odločitev o stroških postopka - plačilo stroškov - zahteva za povrnitev stroškov postopka - priglasitev stroškov postopka - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Pritožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje ni priglasila nobenih stroškov, tudi v pritožbi jih ne priglaša. Povrnitve stroškov od predlagatelja že zato ne more doseči v nobenem primeru.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00032938
OZ člen 131, 131/1, 174, 179, 182.. ZVZD-1 člen 5, 5/2, 37.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - protipravno ravnanje - varne delovne razmere - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - premoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - zaključek zdravljenja - tuja nega in pomoč
Za varno delovno opremo odgovarja delodajalec - prvotožena stranka, ki je imela svojo odškodninsko odgovornost zavarovano pri drugotoženi stranki. Neutemeljen je pritožbeni ugovor toženih strank, da bi tožnica morala javiti okvaro koles, saj tožnica za okvaro - blokado, ni mogla vedeti, dokler ni do nje prišlo. V kolikor bi bil voziček pravilno vzdrževan in varen za uporabo, do nesreče ne bi prišlo, saj kolesa ne bi zablokirala, posledično pa voziček ne bi stisnil tožničine roke ob ograjo in jo poškodoval. Po oceni sodnega izvedenca za varstvo pri delu transportni voziček, pri katerem kolesa zablokirajo, zaniha, zato ni brezhiben. Prav tako je ugotovil, da prvotožena stranka nima pisnih navodil za uporabo transportnega vozička, čeprav bi jih morala imeti (prvi odstavek 37. člena ZVZD-1). Delodajalec mora v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZVZD-1 izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev in ustrezno organizacijo. Priče so izpovedale, da tožnica ni imela navodil glede uporabe transportnega vozička, saj takšnih navodil ni bilo. Ravnanje tožene stranke torej ni bilo pravilno, delovni proces ni bil pravilno organiziran (tožena stranka je šele po nesreči položila tirnice in da so vozičke lahko vozili izključno transporterji), delovna oprema pa ni bila brezhibna. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zaključilo, da je tožena stranka ravnala protipravno, ko ni zagotovila dela s tehnično brezhibnim transportnim vozičkom, ter izdala pisnih navodil za ravnanje s transportnim vozičkom oziroma tožnici podala vsaj ustnih navodil o tem, kako mora uporabljati transportni voziček in jo za to usposobila.
Odškodninska terjatev za nepremoženjsko škodo zapade takrat, ko oškodovancu škoda nastane - praviloma s koncem zdravljenja (glej na primer odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 945/2008 in II Ips 199/2013). Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje je bilo zdravljenje tožnice zaključeno dne 7. 8. 2018, ko se je škoda ustalila. Tožnica je zato upravičena do zakonskih zamudnih obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo od 8. 8. 2018 dalje.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00031490
ZPND člen 3, 3/5, 4, 4/2, 19.
preprečevanje nasilja v družini - izrek ukrepov - objava na spletni strani - Facebook - psihično nasilje - poseg v osebnostne pravice posameznika
Nepomembno je, da naj bi druga nasprotna udeleženka sedaj imela neaktiven facebook profil in da naj bi bile sporne objave izbrisane, saj to že po naravi stvari same na utemeljenost izrečenih ukrepov po 19. členu ZPND v ničemer ne vpliva. Zanje zadošča, da je druga nasprotna udeleženka s spornimi objavami izvajala psihično nasilje nad predlagateljicama.
Sodišče presoja zgolj, ali je elaborat, ki ga je v obravnavani zadevi izdelala izvedenka geodetske stroke, primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru.
Z vmesnim sklepom, kot ga predvideva šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1, sodišče ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k določenim stavbam v etažni lastnini in zato tudi ne o lastninski pravici glede nepremičnin. Vsebinska odločitev, ali in v kakšnem obsegu bosta parceli postali pripadajoči zemljišči k stavbi, bo predmet končnega sklepa.
Toženki je bila sodba sodišča prve stopnje vročena 2. 7. 2019. Naslednji dan, to je 3. 7. 2019, je pričel teči 30-dnevni pritožbeni rok, ki se je (zaradi sodnih počitnic med 15. 7. in 15. 8. 2019) iztekel 3. 9. 2019. Pritožba, ki jo je toženka vložila 16. 9. 2019, je prepozna.
popis zapuščine - spor med dediči - spor o lastništvu - predlog za zavarovanje dokazov - izvedba dokaza z izvedencem - edicijska dolžnost - ogled
V postopku ni sporno, da sta pri popisu sodelovali pritožnica in njena pooblaščenka, zapisnik sta podpisali, pripomb nista imeli in pritožba že iz tega razloga ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje ima v zapuščinskem postopku možnost pozvati nasprotna dediča, če imata dostop do spornih slik, da sporočita avtorstvo in tehniko izvedbe, lahko tudi na način, da predložita povečane fotografije zapisa avtorjev, ki so navedeni na slikah, kar bo mogoče primerjati s fotografijami, ki jih je predložila izvršiteljica, ter da dediči navedeno kot nesporno ugotovijo v zapuščinskem postopku.
nepopolna tožba - vrnitev v prejšnje stanje - poprava tožbe
Tožba v obravnavani zadevi nima oblikovanega tožbenega zahtevka ter kot taka ni sposobna za obravnavo, zato bi sodišče prve stopnje moralo ravnati skladno z določbo 108. člena ZPP in tožbo vrniti tožniku v popravo ali dopolnitev. Šele, če tožnik svoje tožbe ne bi popravil oziroma dopolnil tako, da bi bil primerna za obravnavo, bi jo sodišče skladno z določbo četrtega odstavka 108. člena ZPP lahko zavrglo.
OZ člen 179. ZV-1 člen 37, 44, 44/2. ZGO-1 člen 2.
odškodninska odgovornost izvajalca javne službe - gradnja kanalizacijskega zbiralnika - gradbeni inženirski objekt - objekt gospodarske javne infrastrukture - odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Zbiralnik fekalne kanalizacije skupaj s ploščadjo s stopnicami nad njim namreč predstavlja gradbeni inženirski objekt in s tem objekt gospodarske javne infrastrukture.
Obveznost upravljanja in vzdrževanja tega pa je na zavarovancu toženke kot izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda na tem območju.
dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - prehod premoženja na državo - zapuščinska obravnava - neopravljena zapuščinska obravnava - dolg zapuščine - stroški pogreba
V obravnavanem primeru je višina izplačanih sredstev iz naslova socialne pomoči občutno presegala vrednost zapuščine, kar pomeni, da je na podlagi omejitve dedovanja celotna zapuščina postala last Republike Slovenije. Nasprotno naziranje pritožnice je zmotno. V okoliščinah, ko zapuščine ni, sodišču skladno s prvim in drugim odstavkom 203. člena ZD ni treba opraviti zapuščinske obravnave. Tako lahko namreč odloči, če po podatkih smrtovnice zapustnik ni zapustil premoženja in tudi, če je zapustil le premično premoženje, pa nobeden od tistih, ki so upravičeni dedovati, ne zahteva obravnave. Iz podatkov spisa izhaja, da je že v smrtovnici (za katero je podala podatke prav pritožnica) navedeno, naj se zapuščinska obravnava ne opravi, ker pokojna ni zapustila premoženja.
ZPP člen 7, 8, 319, 319/3, 324, 324/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1. OZ člen 82, 82/1, 393, 393/2.
pobotni ugovor - ugovor delnega poplačila dolga - procesni pobot - izrek sodbe - pravica do pravnega sredstva - razpravno načelo - možnost obravnavanja pred sodiščem - solidarna obveznost - skupen namen pogodbenikov - nejasno pogodbeno določilo - razlaga določil pogodbe - opredelitev do izjave - plačilo pavšala
Ker je tožena stranka uveljavljala ugovor procesnega pobotanja, bi sodišče prve stopnje moralo tudi v izreku sodbe odločiti o obstoju ali neobstoju njene terjatve, in ne le v razlogih sodbe. Izrek sodbe je torej pomanjkljiv, zato je storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pri ugotavljanju skupnega namena strank je poleg poteka pogajanj in interesov za sklenitev pogodbe pomemben tudi način, na katerega sta pogodbeni stranki, dokler ni prišlo do spora, izpolnjevali medsebojne obveznosti in uresničevali medsebojne pravice na podlagi pogodbe.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - obrazložitev ugovora - dejstva, ki preprečujejo izvršbo
Dolžnik sodišču prve stopnje utemeljeno očita zmotnost presoje, da so njegove ugovorne navedbe o tem, da je v celoti poravnal izterjevano terjatev, povsem pavšalne in z ničemer izkazane. Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da je v tem postopku izterjevano preživnino preplačal, kar je že dokazoval v izvršilnem postopku I 739/207, da je v preteklem letu iz naslova preživnine plačal 3.519,47 EUR, k ugovoru je tudi predložil potrdilo o plačilu 3.519,47 EUR. Navedena dejstva lahko predstavljajo ugovorni razlog po 8. točki drugega odstavka 55. člena ZIZ, ki preprečuje izvršbo, dolžnik pa je tudi predložil dokazilo o plačilu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00031634
KZ-1 člen 263, 263/2.. ZPrCP člen 107.. URS člen 29.
preizkus alkoholiziranosti - diskrecijska pravica - sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje - pogojna obsodba - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - pravna relevantnost predlaganega dokaza - ugotovljeno dejansko stanje - zakonski znaki kaznivega dejanja
V zvezi z obrazloženim zato ne drži nadaljnja pritožbena navedba češ, da policist D. ne bi storil nobenega nezakonitega ravnanja, če bi odstopil od preizkusa alkoholiziranosti. Res je, da 107. člen Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPRCP) določa, da sme policist zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, izvesti preizkus z napravami za ugotavljanje prisotnosti alkohola, vendar to pomeni le, da ima policist diskrecijsko pravico o tem, ali bo takšno dejanje opravil. V konkretnem primeru pa se je D. za preizkus alkoholiziranosti odločil zato, ker mu je voznik K. povedal, da je pil alkoholne pijače, in je torej obstajal sum, da vozi pod vplivom alkohola. V taki situaciji je zato policist tudi bil dolžan opraviti preizkus, saj bi s tem preprečil nevarnost tako za voznika K., kolikor bi se izkazalo, da vozi pod vplivom alkohola nad dovoljeno količino kot tudi ostale udeležence v cestnem prometu.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - plačilo sodne takse - naknadno plačilo sodne takse - pridobitev premoženja - premoženjsko stanje - oprostitev plačila sodnih taks - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Sodna praksa z namensko in sistemsko razlago zakona razlaga določilo četrtega odstavka 15. člena ZST-1 tako, da je treba tudi naknadno določeno takso presojati v luči strankine zmožnosti za plačilo. Sodišče te presoje ne opravlja v smislu ponovnega odločanja o ponovnem predlogu stranke za oprostitev plačila sodne takse, kot je to zmotno glede na naslove vlog, ki jih je podajala pritožnica v tem postopku, presojalo sodišče v obravnavanem postopku, pač pa mora že pred oziroma ob izdaji sklepa oziroma plačilnega naloga za naknadno plačilo sodne takse ugotoviti obstoj vseh predpostavk za nastanek taksne obveznosti po četrtem odstavku 15. člena ZST-1. Ugotoviti mora, ali je stranka premoženje na podlagi izvršilnega naslova dejansko pridobila, zlasti pa tudi, ali je njeno premoženjsko stanje tako, da ji omogoča plačilo sodne takse, ne da bi bilo s tem ogroženo njeno preživljanje. Zoper tako odločitev ima stranka sodno varstvo: s pritožbo zoper sklep, če sodišče z njim odloči o nastanku take taksne obveznosti, ali z ugovorom zoper plačilni nalog iz razloga, da taksna obveznost po četrtem odstavku 15. člena ZST-1 ni nastala, če sodišče izda le plačilni nalog.
Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, po sodni praksi sistemska ureditev že načeloma ne omogoča vračanja prispevkov, ne glede na to, ali je pravice na njihovi podlagi kasneje mogoče realizirati ali ne. Pri sistemski ureditvi obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki glede na načelno določbo 2. člena ZPIZ-2 temelji na medgeneracijski solidarnosti, načelih vzajemnosti ter solidarnosti zavarovancev in odgovornosti države za izvajanje zavarovanja ter ima javno pravno naravo, zakon ne zagotavlja vračila prispevkov. Drugačna razlaga bi bila v nasprotju s temelji sistema in ustavno nedopustna. Uporaba 190. člena OZ pa bi bila v nasprotju s temelji pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz ZPIZ-2.
Sodno varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je praviloma dopustno le zoper drugostopenjske oziroma v upravnem postopku dokončne posamične upravne akte toženca, s katerimi je bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih zavarovanca oziroma tožnika. Po 1. odstavku 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) je, kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku. Gre za procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da je socialni spor sploh dopusten. Ko gre za pravice, obveznosti ali pravne koristi, sodišče torej v sodno socialnem sporu presoja pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke. Pomeni, da mora zavarovanec oziroma tožnik najprej izčrpati redne poti v okviru upravnega postopka in šele nato uveljavlja sodno varstvo.
ZGD-1 člen 50, 50/1, 52, 295, 295/3, 295/4, 296, 296/4, 297, 297/1, 390, 393. ZNP-1 člen 40, 40/1, 42.
delniška družba - sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev - pooblastilo za sklic skupščine - obseg sodne presoje - uveljavljanje ničnosti sklepov skupščine delniške družbe
Sodišče podeli pooblastilo za sklic skupščine manjšinskim delničarjem le tedaj, če so izkazani pogoji iz 295. člena ZGD-1, to pa so, da so manjšinski delničarji na poslovodstvo podali ustrezno pisno zahtevo z zakonsko določeno vsebino, poslovodstvo pa skupščine ni sklicalo oziroma skupščina ne zaseda najpozneje v dveh mesecih od prejema zahteve. Presoja sodišča, ko odloča o podelitvi takega pooblastila manjšinskim delničarjem, je omejena le na vprašanje izpolnitve tako opredeljenih zakonskih pogojev. Omejitev je potrebna tudi zato, ker izda sodišče pooblastilo v hitrem postopku, brez pridobitve izjav drugih strank (četrti odstavek 295. člena ZGD-1).
Sklicevanje predlagateljev na ničnost skupščine (pravilno bi bilo sklicevanje na ničnost sprejetih sklepov) v predlogu za pooblastitev za sklic manjšinskim delničarjem, o katerem odloča sodišče v hitrem in (predvsem pomembno) nekontradiktornem postopku, ne predstavlja primernega načina za uveljavljanje ničnosti. Prav iz tega istega razloga je sodišče ob odločanju o predlogu kot je ta v konkretnem primeru, soočeno le z dejstvi in dokazi, ki mu jih ponudi ena stranka (predlagatelj). Zato je tudi ugotavljanje ničnosti po uradni dolžnosti v takem postopku lahko v nasprotju z ustavno pravico nasprotnega udeleženca do sodnega varstva (23. člen Ustave RS).