ZPIZ-2 v 183. členu ureja t. im. nepravo obnovo postopka. Določeno je, da lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala. Odločba se lahko izda v roku 10 let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero ji je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, učinkuje pa od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi. Če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti, pa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe.
Navedeno izredno pravno sredstvo urejeno v ZPIZ-2 omogoča odpravo posledic napak pri odločanju pri priznavanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj imajo lahko vpliv na višino priznane pravice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00031634
KZ-1 člen 263, 263/2.. ZPrCP člen 107.. URS člen 29.
preizkus alkoholiziranosti - diskrecijska pravica - sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje - pogojna obsodba - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - pravna relevantnost predlaganega dokaza - ugotovljeno dejansko stanje - zakonski znaki kaznivega dejanja
V zvezi z obrazloženim zato ne drži nadaljnja pritožbena navedba češ, da policist D. ne bi storil nobenega nezakonitega ravnanja, če bi odstopil od preizkusa alkoholiziranosti. Res je, da 107. člen Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPRCP) določa, da sme policist zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, izvesti preizkus z napravami za ugotavljanje prisotnosti alkohola, vendar to pomeni le, da ima policist diskrecijsko pravico o tem, ali bo takšno dejanje opravil. V konkretnem primeru pa se je D. za preizkus alkoholiziranosti odločil zato, ker mu je voznik K. povedal, da je pil alkoholne pijače, in je torej obstajal sum, da vozi pod vplivom alkohola. V taki situaciji je zato policist tudi bil dolžan opraviti preizkus, saj bi s tem preprečil nevarnost tako za voznika K., kolikor bi se izkazalo, da vozi pod vplivom alkohola nad dovoljeno količino kot tudi ostale udeležence v cestnem prometu.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - plačilo sodne takse - naknadno plačilo sodne takse - pridobitev premoženja - premoženjsko stanje - oprostitev plačila sodnih taks - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Sodna praksa z namensko in sistemsko razlago zakona razlaga določilo četrtega odstavka 15. člena ZST-1 tako, da je treba tudi naknadno določeno takso presojati v luči strankine zmožnosti za plačilo. Sodišče te presoje ne opravlja v smislu ponovnega odločanja o ponovnem predlogu stranke za oprostitev plačila sodne takse, kot je to zmotno glede na naslove vlog, ki jih je podajala pritožnica v tem postopku, presojalo sodišče v obravnavanem postopku, pač pa mora že pred oziroma ob izdaji sklepa oziroma plačilnega naloga za naknadno plačilo sodne takse ugotoviti obstoj vseh predpostavk za nastanek taksne obveznosti po četrtem odstavku 15. člena ZST-1. Ugotoviti mora, ali je stranka premoženje na podlagi izvršilnega naslova dejansko pridobila, zlasti pa tudi, ali je njeno premoženjsko stanje tako, da ji omogoča plačilo sodne takse, ne da bi bilo s tem ogroženo njeno preživljanje. Zoper tako odločitev ima stranka sodno varstvo: s pritožbo zoper sklep, če sodišče z njim odloči o nastanku take taksne obveznosti, ali z ugovorom zoper plačilni nalog iz razloga, da taksna obveznost po četrtem odstavku 15. člena ZST-1 ni nastala, če sodišče izda le plačilni nalog.
Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, po sodni praksi sistemska ureditev že načeloma ne omogoča vračanja prispevkov, ne glede na to, ali je pravice na njihovi podlagi kasneje mogoče realizirati ali ne. Pri sistemski ureditvi obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki glede na načelno določbo 2. člena ZPIZ-2 temelji na medgeneracijski solidarnosti, načelih vzajemnosti ter solidarnosti zavarovancev in odgovornosti države za izvajanje zavarovanja ter ima javno pravno naravo, zakon ne zagotavlja vračila prispevkov. Drugačna razlaga bi bila v nasprotju s temelji sistema in ustavno nedopustna. Uporaba 190. člena OZ pa bi bila v nasprotju s temelji pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz ZPIZ-2.
Sodno varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je praviloma dopustno le zoper drugostopenjske oziroma v upravnem postopku dokončne posamične upravne akte toženca, s katerimi je bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih zavarovanca oziroma tožnika. Po 1. odstavku 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) je, kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku. Gre za procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da je socialni spor sploh dopusten. Ko gre za pravice, obveznosti ali pravne koristi, sodišče torej v sodno socialnem sporu presoja pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke. Pomeni, da mora zavarovanec oziroma tožnik najprej izčrpati redne poti v okviru upravnega postopka in šele nato uveljavlja sodno varstvo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031873
KZ-1 člen 134a, 134a/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 434, 434/1.
kaznivo dejanje zalezovanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretni opis - izvršitvena dejanja - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
Bistvo kaznivega dejanja zalezovanja je v zalezovanju, torej v ponavljajočih se ravnanjih, ki pri oškodovancu povzročijo prestrašenost ali ogroženost. Iz konkretnih navedb opisa ni mogoče izluščiti, kako se kaže "pogosto in kontinuirano" opazovanje oškodovanke, "stalno" zasledovanje ali "vztrajno prizadevanje" vzpostavljanja stika na domačem in službenem naslovu oziroma na poti od enega do drugega. Zgolj časovna opredelitev kaznivega dejanja tega ne razjasni, saj še vedno ni znano, koliko je bilo teh dogodkov in kako so se manifestirali v realnosti. Brez minimalne sinteze in vrste oziroma načinov stikov obdolženca z oškodovanko, kot naj bi se bili odvili v realnosti, pa sodišče ne more presoditi, ali gre dejansko za ponavljajoča se opazovanja, zasledovanje ali vsiljivo prizadevanje vzpostavitve stikov, torej za zalezovanje.
ZNP člen 35, 37, 118, 118/3. SPZ člen 11. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNP-1 člen 216.
nepravdni postopek za razdružitev solastnine - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - prekinitev postopka in napotitev na pravdo - sporna višina solastniških deležev - vlaganja v tujo nepremičnino - obogatitveni zahtevek - obligacijskopravni zahtevek - dednopravni zahtevek - zapuščinska obravnava - domneva o lastniku nepremičnine
Sodišče napoti na pravdo udeležence, če med njimi nastane spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev. Pri tem ni pomembno, da nasprotni udeleženec velikosti deležev ni izpodbijal v zapuščinski obravnavi za pokojnim očetom. Sedaj namreč zatrjuje drugo pravno podlago kot dedovanje (vlaganja v nepremičnino).
odločitev o pravdnih stroških - pripravljalna vloga
Vloga, ki je poimenovana "pripombe na izvedensko mnenje" po vsebini ne predstavlja pripravljalne vloge, ki bi jo lahko sodišče vrednotilo s 225 odvetniškimi točkami. Vloge se vlagajo zunaj obravnave, njihova vsebina pa je določena s procesnim dejanjem, ki ga želi subjekt v postopku opraviti. Glede na vsebino podane vloge tožeče stranke je ugotoviti, da gre za enostavno vlogo sodišču, saj je njen namen zgolj sporočilni. Je razumljiva in obsega vse kar je potrebno da se obravnava, vendar te vloge nikakor ne moremo šteti kot pripravljalne vloge, ki je namenjena pripravi ustne obravnave, oz. ki se nanaša na zbiranje procesnega gradiva. V pripravljalni vlogi tožeča stranka ni podala svojega pravnega naziranja, niti ni vrednostno ocenila rezultata dokaznega postopka. Potrebno je pritrditi toženi stranki, da gre lahko v predmetni zadevi, zgolj za krajši dopis, za katerega bi lahko priznali 20 točk skladno s 4. točko tarifne številke 39 Odvetniške tarife.
Ne glede na zatrjevanje tožnice in njenega delodajalca, da tožnici zaradi zdravstvenih težav dosedanji delodajalec ne more ponuditi ustreznega dela, to v predmetni zadevi ne more biti pravno relevantno. V postopku ugotavljanja preostale delovne zmožnosti, je bistveno le zdravstveno stanje tožnice in v povezavi s tem njena preostala delovna zmožnost.
obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik utemeljeno ponavlja ugovorne trditve, da je bilo do zdaj nekaj računov poravnanih, da knjigovodsko stanje ni usklajeno, da ugovarja sklepu o izvršbi v celoti tako po temelju kakor po višini. V teh trditvah je nasprotoval terjatvi upnika in zatrjeval negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. To pomeni, da je zatrjeval pravno odločilna dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dolžnik dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi. Izvršilno sodišče tudi ne presoja utemeljenosti tožbenih in ugovornih trditev, saj v ZIZ nima instrumentarija za to, temveč je to naloga pravdnega sodišča.
ZPP v 337. členu določa, da sme v pritožbi pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP. Tožena stranka v pritožbi niti ne navaja, da dokaza glede čakanja na delo ni mogla iz opravičljivih razlogov predložiti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC00034102
ZPP člen 8, 286, 337, 337/1, 339, 339/2.
mandatna pogodba - pravno svetovanje - ustna pogodba - dogovor o plačilu - prenehanje denarne obveznosti - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ni opredelilo do ugovorov, da so bile vse obveznosti tožene stranke po spornih računih tožeči stranki poravnane na drug način in sicer z odstopi terjatev (iz naslova povračila pravdnih stroškov) do nasprotnih strank iz posameznih sodnih postopkov (gospodarskih sporov), kar vse je tožena stranka podrobno in konkretizirano obrazložila in utemeljila v okviru svoje druge pripravljalne vloge za vse te navedbe pa tudi predložila ustrezne dokaze in sicer pogodbe o odstopu terjatev, pri tem pa je podala tudi natančen obračun, katere terjatve tožeče stranke (tudi po vtoževanih računih) bi se na ta način zapirale. Ker se do teh trditev tožene stranke, ki jih ni mogoče označiti za pravno nepomembne, ni opredelilo, izpodbijana sodba v tem delu nima razlogov, zaradi česar je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, s takšnim postopanjem pa je sodišče prve stopnje toženi stranki tudi kršilo njeno pravico do izjave, kar pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00035112
ZPP člen 343, 343/4, 351, 351/1.
postopek za dodelitev v vzgojo in varstvo ter določitev stikov - začasna odredba v sporu med starši in otroki - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna ureditev stikov - obseg in način izvajanja stikov - stiki v korist otroka - preprečevanje stikov - izkazana težko popravljiva škoda - namen regulacijske začasne odredbe - sklep o začasni odredbi - nedopustna pritožba
Namen postopka z začasno odredbo ni in ne more biti natančno ugotavljanje vseh okoliščin pri otroku in udeležencih ter iskanje optimalnega načina in ureditve stikov, morajo pa biti stiki (tudi začasno) urejeni tako, da otroku ne škodijo.
Zoper tisti del sklepa, v katerem je bilo ugodeno predlogu za izdajo začasne odredbe oziroma izdana začasna odredba glede stikov po uradni dolžnosti, ni dopustna pritožba.
Po določbi prvega odstavka 133. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 142. člena ZPP se pisanje pravnim osebam vroča tako, da se izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu. Navedeno velja tudi za vročitev tožbe, sodbe ipd. pisanj za katere je predpisana osebna vročitev (člen 142 ZPP). Vročitev je tako pravilno opravljena tudi, če pisanja ne sprejme zakoniti zastopnik pravne osebe ali pooblaščenec.
Sodišče prve stopnje se je o pravilni vročitvi sodnih pisanj prepričalo iz vročilnice pošte, ki je javna listina in dokazuje resničnost tistega kar je v njej navedeno (člen 224/I in II ter IV ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00034263
OZ člen 346, 346/1, 352, 352/3. ZPP člen 253, 254.
plačilo odškodnine - nepremoženjska in premoženjska škoda - malomarno zdravljenje - ugovor zastaranja - začetek teka zastaranja - zaključek zdravljenja - vedenje o škodi in povzročitelju - sukcesivno nastajajoča škoda
Zastaranje odškodninske terjatve za škodo, nastalo zaradi kršitve pogodbene obveznosti, začne teči prvi dan po dnevu, ko je oškodovanec imel pravico zahtevati njeno izpolnitev, to je po kršitvi pogodbene obveznosti (prvi odstavek 346. člena OZ). Zapadlost terjatve iz pogodbenega razmerja določa tudi trenutek pričetka teka zastaralnega roka zaradi odškodninskega zahtevka zaradi nepravilne izpolnitve. Pri odškodninski odgovornosti zaradi kršitve pogodbene obveznosti pa je pomembno še, da oškodovanec izve za škodo. Sodna praksa veže začetek zastaranja na trenutek, ko je škoda določljiva in ko je oškodovanec izvedel za vse okoliščine, na podlagi katerih je mogel ugotoviti obseg in višino škode ter je imel vse realne možnosti za uveljavitev odškodninskega zahtevka. Pomembno je védenje oškodovanca oziroma vsaj možnost njegove seznanitve z obsegom škode in z povzročiteljem.
lastninska tožba (rei vindicatio) - lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil) - pridobitev lastninske pravice na premičnini - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - obstoj zastavne pravice - posest premičnine - plačilo odškodnine - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - neizvedba predlaganega dokaza - dokazna listina v tujem jeziku - neprevedena listina v tujem jeziku - materialno procesno vodstvo - prepozna dopolnitev pritožbe
Večinska sodna praksa stoji na stališču, da mora sodišče v primeru predložitve dokazne listine v tujem jeziku opraviti materialno procesno vodstvo, s katerim stranko pozove na predložitev listin v prevodu in ji dodeli rok.
Zgolj izkazana posest nad vozilom ne more pripeljati do ugotovitve, da je zastavna pravica obstajala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035214
ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 236, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 190.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - nedovoljeno razpolaganje s stvarjo iz skupnega premoženja - oddaja stanovanja v najem - najemna pogodba za stanovanje - najemnine za več let - najemnik - začasno prebivališče - sedež gospodarske družbe - pravica do dokazovanja - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - onemogočanje izvedbe dokaza - vabilo priči za zaslišanje - pravilni naslov - dokazno breme - razpravno načelo - dokazna ocena vseh dokazov - uporaba skupnega premoženja - neupravičena obogatitev - uporabnina - nedopustne pritožbene novote
Navajanje tožnice, da je zaslišanje priče predlagala že ob vložitvi tožbe, da naj bi bil dokaz tedaj še vedno realno izvedljiv, v letu 2019 pa je njegova izvedba onemogočena ali vsaj znatno otežena, nadalje, da je poskušala priti v stanovanje in da je tekom sodnega postopka izgubila vse stike z navedeno osebo, za presojo pravilnosti izpodbijanih zaključkov ni bistveno, saj je šlo ves čas za njen dokazni predlog, zaradi česar je bila (upoštevaje 236. člen ZPP oziroma v pravdnem postopku ključno razpravno načelo) dolžna naslov za vabljenje predlagane priče priskrbeti sama, prav tako pa sama nosi posledice opustitve predložitve teh podatkov.
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/4. ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/2-4, 12/2-6, 12/3.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - ravnanje z nepopolno vlogo - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje predloga
Po določbi četrtega odstavka 108. člena ZPP sodišče zavrže vlogo, ki je vlagatelj pravočasno ne dopolni, kljub temu, da je bil po prvem odstavku tega člena pozvan, naj to stori v roku, določenem po drugem odstavku tega člena, ter opozorjen na posledice neupoštevanja te zahteve.
Izpodbijani sklep se nanaša na povrnitev stroškov oprave rubeža z dne 26. 8. 2019, zaključenega ob 14.30 uri, iz dokazila o plačilu, ki ga je predložil dolžnik, pa izhaja, da je bilo plačilo vneseno dne 26. 8. 2019 ob 15:18:26 uri in izvršeno ob 17:19:20 uri, torej po zaključku rubeža na dolžnikovem naslovu.
Iz rubežnega in cenilnega zapisnika, ki ga je priglasitvi stroškov izvršitelja z dne 28. 8. 2019 priložil upnik, je razvidno, da je bil rubež dne 26. 8. 2019 opravljen, in sicer je pomočnik izvršitelja ob prisotnosti dolžnika zarubil drsna kovinska vrata obdana z lesom in obračalnik sena. Stroški, nastali v zvezi z opravo upravičenega rubeža, so potrebni za izvršbo, saj v trenutku oprave rubeža upnik še ni bil poplačan, zato je sodišče prve stopnje njihovo povrnitev upniku utemeljeno naložilo dolžniku (38. člen ZIZ).
Glede na to, da je tožnik v tožbi navedel, da sta oba skupna otroka pravdnih strank polnoletna, in za to predložil dokaze - izpiska iz rojstne matične knjige, sodišče prve stopnje glede na 4. točko 416. člena ZPP upravičeno tožbe ni poslalo organu, pristojnemu za socialne zadeve, da ta opravi svetovalni razgovor. Neutemeljen je tudi nadaljnji očitek v pritožbi, da sodišče v sodbo ni vključilo sporazuma o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med tožencema, sklenjenega pri notarki in vpisanega v register po DZ, in da ni poskrbelo za ureditev stikov med staršema in otrokoma ter da ni poskrbelo za preživljanje obeh šoloobveznih otrok. Niti po zgoraj navedenih določbah ZPP (415. - 421. člen) niti po ZZZDR sodišče ni dolžno v sodbo o razvezi zakonske zveze po tožbi vključiti sporazuma o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med tožencema, sklenjenega pri notarki, in zato ni utemeljen očitek, da v sodbi niso navedena odločilna dejstva po členu 339 ZPP. Prav tako v predmetni zadevi sodišče ni bilo dolžno poskrbeti za ureditev stikov med staršema in otrokoma ter za preživljanje obeh otrok, saj sta slednja polnoletna, kot izhaja iz izpiskov iz rojstne matične knjige in nesporno nad njima ni podaljšana roditeljska pravica.