Tožnica je na podlagi sklepa o izvršbi plačala dolg dolžnice zato, ker je bila v zmoti glede obstoja dolžničinega kritja na njenem transakcijskem računu. Bila je torej v zmoti glede kritnega razmerja. V zvezi s tem pa je bistveno, da v primeru, če je katero od kavzalnih razmerij obremenjeno z napako, nastane obogatitveno razmerje v tistem kavzalnem razmerju, ki ima napako. Zato ni mogoče šteti, da je obogatitveno razmerje nastalo med toženko in tožnico. Obogatena je bila namreč dolžnica, za katero je tožnica v posledici zmote o kritnem razmerju opravila izpolnitev.
Ker sodišče druge stopnje ni presodilo navedb, ki so odločilnega pomena, je ravnalo v nasprotju z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP.
Ker Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji s svojo določitvijo pravice do solidarnostne pomoči ne daje jasnega odgovora na vprašanje poteka trimesečnega obdobja, je treba smiselno uporabiti pravila civilnega prava.
Rok (obdobje) iz 4. točka 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji , po katerem je delavec upravičen do solidarnostne pomoči v primeru daljše bolezni, je materialni rok, ki je določen v mesecih in ne v dnevih, zato je v skladu z zgoraj napisanim treba uporabiti določbo OZ.