Vprašanje vrste stvarnopravnega režima v sporni stanovanjski hiši (solastninsko razmerje ali izključna lastnina na posameznem delu stvari) za presojo utemeljenosti tožničinega zahtevka za prenehanje vznemirjanj v okoliščinah konkretnega primera ni pravno relevantno. Ugotovljeno je bilo, da vhodna vrata pomenijo skupne prostore oziroma prostore v souporabi, kar za obravnavano negatorno tožbo pomeni, da ne glede na to, ali ima tožnica v odnosu do tožencev status solastnice ali etažne lastnice, glede prehoda skozi spodnji vhod uživa varstvo po 100. členu SPZ.
Revidentka je izbrala pravilno pravovarstveno zahtevo s tem, ko je kot povračilni zahtevek v skladu s tretjim odstavkom 275. člena ZFPPIPP uveljavljala zahtevek izbrisne tožbe. Za izbrisni zahtevek v skladu s prvim odstavkom 243. člena ZZK-1 je aktivno legitimiran vsak, čigar stvarna ali obligacijska pravica na nepremičnini je bila z vknjižbo kršena.
Naknadna odobritev posla lahko vpliva le na pravno razmerje med upravnikom in etažnim lastnikom, ki je plačal svoj delež, in pomeni, da ravnanje upravnika v razmerju do posameznega etažnega lastnika ni gestija, temveč mandatno pogodbeno razmerje. V tem primeru se upravnik šteje za prevzemnika naročila oziroma da ga je etažni lastnik pooblastil za sklenitev pogodbe, katere veljavnost je odvisna od odobritve ustrezne večine.
Sodno varstvo po SZ-1 ne izključuje uporabe določila o nujni gestiji. Nujna gestija pride v poštev, ko je treba ukrepati hitro in ni mogoče čakati na sodno varstvo. To je namenjeno varstvu preostalih aktivnih etažnih lastnikov, tako da sodišče z nadomestilom manjkajoče volje pasivnih lastnikov ustvari pravno podlago za izvedbo posla.