KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00020118
Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine (1993) člen 5. ZZad člen 74, 74/2, 76, 76/2. ZSKZ člen 14, 16.
lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - prenos kmetijskih zemljišč - lastninjenje premoženja zadrug - pridobitev lastninske pravice - arondacija - odplačna pridobitev - vrednost kmetijskega zemljišča - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča - višina nadomestila
Ali je plačano nadomestilo doseglo 30 % vrednosti nepremičnine, sodišče za potrebe lastninjenja kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti, ne pa na podlagi ZDen in z njimi povezanih podzakonskih predpisov.
tožba na ugotovitev obstoja lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobrovernost posestnika - kršitev metodološkega napotka - dokazna ocena - dokazovanje
Posestnik ni v dobri veri, če je vedel ali mogel vedeti, da ni upravičen do posesti. Predmet dokazovanja so torej trditve posestnikovega nasprotnika, da je posestnik ob pridobitvi posesti vedel ali bi mogel vedeti, da ni upravičen do posesti, ali pa da je kasneje izvedel, da ni upravičen do posesti. Pri posesti nepremičnin, ki so vpisane v zemljiško knjigo, je posestnikova dobrovernost ovržena že z izpiskom iz zemljiške knjige. V tem primeru se procesno dokazno breme prenese na posestnika, ki mora izkazati, da je kljub temu verjel, da je upravičen do posesti. Sodišči prve in druge stopnje sta ocenili, da je bil sklenjen dogovor o prenosu in da je tožnikov oče glede na svoje 25-letno nemoteno izvajanje posesti utemeljeno verjel, da je dogovor tudi realiziran. Tako je pravilna materialnopravna presoja obeh sodišč, da je izkazana dobrovernost tožnikovega pravnega prednika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00007194
ZLNDL člen 1, 1/1, 3, 3/1. ZLPP člen 2, 3, 4, 5. ZTLR člen 12, 24, 25, 26. SPZ člen 271, 271/1, 271/2. ZPN člen 7. ZZLPPO člen 6.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - podjetje v družbeni lasti - pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na stavbi - otvoritvena bilanca - vključitev v otvoritveno bilanco - funkcionalno zemljišče k stavbi - povezanost stavbe in zemljišča - načelo superficies solo cedit - stavbna pravica - nastanek stavbne pravice - priposestvovanje
Odgovor na vprašanje ali je pred uveljavitvijo SPZ zaradi pravil o pripadnosti (akcesornosti), po katerih je funkcionalno zemljišče "sledilo" zgradbi (12. člen ZTLR ter prvi odstavek 6. člena Zakona o pravicah na delih stavb), tožeča stranka že s tem, ko je v otvoritveno bilanco vključila (samo) zgradbe, pridobila pravico do lastninjenja funkcionalnega zemljišča, je po presoji Vrhovnega sodišča nikalen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00007716
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 10, 44, 44/2, 217. ZZK-1 člen 6, 6/2, 8, 8/2.
predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje stvarne služnosti - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - raziskovalna dolžnost - dobra vera - negativni publicitetni učinek - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00006851
ZPP člen 44, 44/3, 367, 367/2, 367/5, 370, 370/3. ZZK-1 člen 8, 243. OZ člen 86, 435, 435/1.
dovoljenost direktne revizije - kumulacija zahtevkov - vrednost spornega predmeta - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - lastninska pravica na nepremičnini - nevknjižena nepremičnina - solastnina - dvojna prodaja nepremičnin - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - obstoj zemljiškoknjižnega dovolila - kršitev moralnih načel - ničnost prodajne pogodbe - izbrisna tožba - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Ob tehtanju položajev prvega kupca, ki svoje lastninske pravice ni vknjižil v zemljiško knjigo, in nedobrovernega drugega kupca ustaljena sodna praksa ščiti položaj prvega kupca. Svoje pravice lahko ustrezno varuje z zahtevkom za ugotovitev ničnosti zavezovalnega pravnega posla in zahtevkom iz izbrisne tožbe.
DENACIONALIZACIJA - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00006836
ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/7. ZZad člen 74, 74/1, 74/2, 76, 76/2. - člen 5, 5/1, 5/2. ZDen člen 25, 26, 44.
lastninska pravica na nepremičnini - družbena lastnina - lastninjenje - kmetijska zemljišča - zadruga - prenos kmetijskih zemljišč - arondacija - neodplačna pridobitev - odplačna pridobitev - vrednost kmetijskega zemljišča - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča
Ali je plačano nadomestilo doseglo 30 % vrednosti nepremičnine, sodišče za potrebe lastninjenja kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini, ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti, ne pa na podlagi ZDen in njimi povezanih podzakonskih predpisov.
SPZ člen 10. ZPP člen 339, 339/2-14. URS člen 22, 25.
hipoteka - neveljavnost vknjižbe hipoteke - lastninska pravica na nepremičnini - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dobrovernost - dobra vera pridobitelja hipoteke - izbris hipoteke - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - razpolagalna nesposobnost
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo sanira razpolagalno nesposobnost, če je pridobitelj (hipoteke) dobroveren, kar pa v konkretnem primeru ni bilo izpodbito. Dobrovernost se domneva, okoliščine, ki izpodbijajo dobro vero pridobitelja (hipoteke), pa je treba presojati v vsakem primeru posebej. V konkretnem primeru ugotovljeno dejstvo, da druga toženka ni opravila celostnega ogleda stanja nepremičnin (ob neizkazanosti dvoma druge toženke v pravilnost zemljiškoknjižnega vpisa), še ne pomeni slabe vere druge toženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00042242
ZLNDL člen 5. Zakon o lastnini na delih stavb (1959) člen 2, 3. SPZ člen 109.
nastanek etažne lastnine - večstanovanjska stavba - posamezen del stavbe - vknjižba lastninske pravice - veljavnost vknjižbe - skupni prostori - družbena lastnina - pravica uporabe - lastninjenje - trditveno in dokazno breme - dopuščena revizija
Toženka je sporni prostor že ob zaključku gradnje spremenila v samostojno funkcionalno enoto, z ločenim vhodom in ločenimi odjemnimi mesti ter ga je od takrat imela v posesti in dajala v najem različnim društvom. Ta dejstva utemeljujejo sklep, da sporni prostor ni postal del skupnih prostorov večstanovanjske stavbe ter da je imela toženka na njem kot na samostojnem delu stavbe pravico uporabe. Tožnica bi morala ob taki dejanski podlagi trditi in dokazati, da je bil sporni prostor kdaj kasneje spremenjen v skupni prostor ali da je toženka z njim kakorkoli drugače razpolagala. Vendar iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da temu ustreznih dejstev ni niti zatrjevala. Sodišče druge stopnje je zato pravilno zaključilo, da je na spornem prostoru kot posameznem delu stavbe pravna prednica toženke obdržala pravico uporabe, ki se je na podlagi 5. člena ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico, zaradi česar zatrjevana materialnopravna neveljavnost vknjižbe njene lastninske pravice ni podana.
ZLDSP člen 2, 3. SPZ člen 109. SZ-1 člen 190. Zakon o lastnini na delih stavb (1959) člen 3.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - prenos pravice uporabe - večstanovanjska stavba - etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - nevknjižena lastninska pravica - posebni deli stavbe - prostori hišnega sveta - poslovni prostor
Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da je po 2. in 3. členu ZLDSP na posameznih delih stavb družbeno lastnino in s tem pravico uporabe in razpolaganja pridobil investitor gradnje. Tožena stranka je s predloženimi listinami izkazala, da je bila njena pravna prednica leta 1960 investitor gradnje večstanovanjske zgradbe, v kateri se nahaja sporni prostor. Pravilno je tudi materialnopravno izhodišče sodišča druge stopnje, da je lahko investitor in lastnik (tedaj imetnik pravice uporabe in razpolaganja) kljub drugačni projektni dokumentaciji pred prodajo posameznih delov stavbe kupcem, skupen del stavbe preoblikoval v samostojen posamezni del zgradbe. Po sedaj veljavnem 109. členu SPZ lahko to stori z enostranskim pravnim poslom, sodna praksa pa priznava tudi dejansko etažiranje, brez formalnega pravnega akta.
Med pravdnima strankama ni sporno, da je tožena stranka že ob zaključku gradnje prostor, ki je bil sicer po projektni dokumentaciji namenjen sobi za sestanke hišnega sveta, spremenila v poslovni prostor s samostojnim vhodom in odjemnim mestom za električno in toplotno energijo, da je ta prostor imela v posesti od zaključka gradnje in ga je od leta 1967 oddajala različnim društvom. Ob upoštevanju vseh navedenih dejstev je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da tožnica le s predloženimi prodajnimi pogodbami od leta 1993 (manjkajo prve pogodbe, po katerih je pravica uporabe prešla od pravne prednice tožene stranke do družbe A., p. o.), projektno dokumentacijo, mnenjem projektanta in točkovanjem stanovanja iz leta 2014 (A7) ni uspela dokazati, da je pravna prednica tožene stranke res naknadno s prodajnimi pogodbami na etažne lastnike prenesla tudi pravico uporabe na spornem prostoru. Sodišče druge stopnje je tako pravilno odločilo, da je sporni del stavbe posebni del, da je pravna prednica tožene stranke na njem obdržala pravico uporabe in da se je na podlagi 5. člena ZLNDL njena pravica uporabe spremenila v lastninsko pravico.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - plačilo skupnih dolgov
Ker je bila kupnina, dobljena s prodajo skupnega premoženja, porabljena za poplačilo skupnih dolgov, je ni več - ne v premoženjski sferi strank kot skupno premoženje niti v toženčevi posesti. Zato tožnica od toženca ne more zahtevati naj ji izplača zatrjevanemu deležu na skupnem premoženju sorazmeren del te kupnine.
SZ-1 člen 5. SZ člen 117. ZPDS člen 2, 3. ZLNDL člen 5.
dopuščena revizija - izbrisna tožba - družbena lastnina - pravica uporabe - lastninjenje - večstanovanjska stavba - pridobitev lastninske pravice - investitor - etažna lastnina - posamezni del stavbe - nastanek etažne lastnine
Revizijsko neizpodbojne ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, da je bila toženka investitor gradnje večstanovanjske stavbe, v kateri se nahaja sporni prostor, in da je toženka še pred sklenitvijo stanovanjske pogodbe s tožnikom 29. 9. 1986 namembnost spornega prostora opredelila kot poslovni prostor, ga imela v posesti in dajala v najem, utemeljujejo sklep, da ta nikoli ni postal del skupnih prostorov večstanovanjske stavbe A. št. 3, ampak je imela toženka na njem kot na samostojnem delu stavbe pravico uporabe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO
VS00019778
ZPP člen 13, 206, 206/2.
predhodno vprašanje - vezanost sodišča na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju - pridobitev lastninske pravice - denacionalizacijska odločba - priposestvovanje - vložitev izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju - prekinitev pravdnega postopka
V konkretnem pravdnem postopku je predhodne narave vprašanje pridobitve lastninske pravice drugega toženca na podlagi upravne odločbe. O tem vprašanju je bilo na matičnem (upravnem) področju že odločeno s pravnomočno odločbo in na to je pravdno sodišče vezano (primerjaj 13. člen ZPP). Vložitve izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju pa med primere, v katerih je prekinitev postopka po sklepu sodišča obvezna, ni mogoče uvrstiti.
SPZ člen 109. ZLNDL člen 5. SZ-1 člen 5. ZPDS člen 2, 3.
izbrisna tožba - lastninjenje - družbena lastnina - prenos pravice uporabe - večstanovanjska stavba - nastanek etažne lastnine - investitor - nevknjižena lastninska pravica - posamezni del stavbe - prostori hišnega sveta
Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je bila toženka investitor gradnje večstanovanjske stavbe, v kateri se nahaja sporni prostor, in da je toženka sporni prostor od zaključka gradnje imela v posesti ter ga je kot poslovni prostor dajala v najem. Navedena dejstva tudi po oceni Vrhovnega sodišča utemeljujejo sklep, da sporni prostor ni postal del skupnih prostorov večstanovanjske stavbe in da je imela toženka na njem kot na samostojnem delu stavbe pravico uporabe, ki se je na podlagi 5. člena ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico.
predlog za dopustitev revizije - poslovna sposobnost - ugotovitveni sklep - učinek procesnih dejanj - vloga poslovno nesposobne osebe
Vloga pravdno nesposobne osebe nima pravnih učinkov. Ker ne gre za nobenega izmed položajev iz 343. člena ZPP, sodišče takšne vloge niti ne zavrže, namreč zgolj ugotovi obstoječe pravno dejstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - ODZ - STVARNO PRAVO
VS00005232
ODZ paragraf 418. ZTLR člen 24, 25, 26, 28, 29. SPZ člen 271. ZLNDL člen 3. ZPP člen 339, 370, 371.
obstoj lastninske pravice na nepremičnini - družbena lastnina - priposestvovanje družbene lastnine - gradnja na tujem svetu - dobra vera - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - stavbna pravica - načelo superficies solo cedit - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - konkretizacija očitanih kršitev v reviziji
Očitki o procesnih kršitvah, ki so sicer dovoljeni, morajo biti - če naj bodo predmet vsebinske presoje - konkretizirani. To pomeni, da mora stranka opredeliti procesno ravnanje nižjih sodišč, ki naj bi bilo po stališču revidenta napačno. Naloga Vrhovnega sodišča je le to, da preveri, ali je trditev o zatrjevanem procesnem dejstvu resnična ter da nato pravno presodi, ali je procesno dejstvo skladno s pravili o pravdnem postopku ali pa jih v resnici krši. Opredelitev spornega procesnega ravnanja pomeni, da revident natančno navede procesni akt sodišča, s katerim naj bi bila bistveno kršena pravila postopka oziroma da določno opredeli procesno gradivo (torej tudi, kje se to gradivo nahaja), ki naj bi bilo s strani sodišča protipravno ignorirano.
Dejstvo, da so bile sporne nepremičnine družbena lastnina, izključuje pridobitev lastninske pravice na podlagi določb ZTLR, ki urejajo gradnjo na tujem zemljišču (24. - 26. člen). Navedena pravila namreč jezikovno in konceptualno predpostavljajo obstoj tujega zemljišča, kar pomeni, da je nekdo lastnik. Pri družbeni lastnini lastnika zemljišča, o katerem govorijo navedene določbe, ni, in tako tudi ne njegovega takšnega ali drugačnega ravnanja, na katerega te določbe navezujejo stvarnopravne posledice.