• Najdi
  • <<
  • <
  • 42
  • od 50
  • >
  • >>
  • 821.
    VSRS Sklep II Ips 179/2014
    5.5.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
    VS00008491
    ZPP člen 339, 339/2-14. ZLNDL člen 1, 1/1, 3, 3/1, 17, 17/2. ZZLPPO člen 6. ZTLR člen 29.
    lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - podjetje v družbeni lasti - pravica do uporabe - pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - otvoritvena bilanca - vključitev v otvoritveno bilanco - priposestovanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - funkcionalno zemljišče k stavbi
    Pravica uporabe na nepremičninah bi na toženo stranko prešla le v primeru, če bi bila pravica uporabe na njih kot osnovno sredstvo vključena v otvoritveno bilanco in bi tako bil v postopku lastninskega preoblikovanja za ta del sredstev vplačan kapital. Ker pa sporne nepremičnine niso bile vključene v otvoritveno bilanco, se njihova vrednost ni mogla odraziti v vrednosti oziroma v obsegu družbenega kapitala pravne osebe, ki se je lastninsko preoblikovala. Samo premoženje, ki je bilo zajeto v otvoritveno bilanco, je predstavljalo družbeni kapital družbene pravne osebe, ki se je lastninsko preoblikovala. Navedeno pomeni, da tožeča stranka ob uveljavitvi ZLNDL ni imela pravice uporabe spornih nepremičnin in da zato na njih na podlagi navedenega zakona ni mogla pridobiti lastninske pravice.

    Izpodbijana sodba pa nima nobenih razlogov o pritožbenih trditvah, da naj bi tožeča stranka postala lastnica spornega zemljišča zato, ker le-to, predstavlja funkcionalno zemljišče k objektom, ki naj bi bili njena last.
  • 822.
    VSRS sklep II DoR 397/2015
    5.5.2016
    STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018404
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    dopuščena revizija - stvarna služnost - neprava stvarna služnost - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - prodaja služeče nepremičnine pred vknjižbo služnosti v zemljiško knjigo
    Revizija se dopusti glede vprašanja ali ima pogodbeni pridobitelj neprave stvarne služnosti, ki je bila tudi dejansko izvrševana, vendar ni bila vpisana v zemljiško knjigo, zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila od kasnejšega nedobrovernega pridobitelja lastninske pravice na isti nepremičnini.
  • 823.
    VSRS sodba III Ips 35/2015
    22.4.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS4002908
    ZTLR člen 33. ZOR člen 454, 454/1.
    povrnitev škode - lastninska pravica v pričakovanju - odgovornost prodajalca zaradi nemožnosti vpisa lastninske pravice - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - pasivnost kupca - varstvo lastninske pravice
    Lastninska pravica v pričakovanju se varuje tedaj, ko je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi „perfektnega“ zavezovalnega in razpolagalnega dela pravnega posla. Ker podpis prodajalca na pogodbi ni bil overjen, zemljiškoknjižno dovolilo pa je bilo pogojno (7. člen pogodbe), tožeča stranka ni imela veljavnega razpolagalnega pravnega posla in je zato neutemeljeno njeno sklicevanje na učinkovanje prenosa lastninske pravice tudi do (nedobrovernih) tretjih oseb, ki bi kasneje pridobile lastninsko pravico na nepremičnini.

    V kolikor tožeča stranka zatrjuje, da ji je bilo zaradi ravnanj tožencev onemogočeno uveljavljanje s priposestvovanjem pridobljene (originarne) lastninske pravice, je treba upoštevati, da je bila tožeča stranka tista, ki svoje pravice ni varovala oziroma je ni uveljavila. Če je nepremičnino res priposestvovala, bi morala predlagati vpis lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, v izvršilnem postopku pa vložiti ugovor tretjega.
  • 824.
    VSRS sodba III Ips 127/2014
    22.4.2016
    STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4002913
    ZPP člen 339, 339/2-14, 372.
    zavarovanje terjatve s hipoteko - vknjižba zastavne pravice - dobra vera - vpis v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Na dobro vero in zemljiškoknjižno stanje se lahko sklicuje tisti, ki je na tej podlagi pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, in ne tisti, ki je zastavno pravico pridobil v izvršilnem postopku.

    Smisel navedenega stališča je v tem, da se varuje pričakovalna pravica tistega, ki bi se do pridobitve zastavne pravice v izvršilnem postopku že lahko vknjižil v zemljiško knjigo kot lastnik (oziroma solastnik) in za vknjižbo že izpolnjuje vse pogoje, izostal je le zemljiškoknjižni vpis. V tem primeru so nanj že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da mu zagotavljajo pravno varstvo v izločitveni pravdi.
  • 825.
    VSRS sklep III Ips 124/2014
    22.4.2016
    STVARNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
    VS4002902
    SPZ člen 166, 167, 167/1. ZPP člen 384, 384/2. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-2, 19, 19/2, 20, 20/4, 21, 21/4, 213, 213/3, 214. ZOR člen 981. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
    zastavna pravica - prodaja zastavljenih nematerializiranih vrednostnih papirjev - sodna prodaja zastavljene stvari - izvensodna prodaja zastavljene stvari - domneva o dogovoru o izvensodni prodaji stvari - potrjena prisilna poravnava - ločitvena pravica - zapadlost terjatve - obligacijska tožba - odstop terjatve - pravica do revizije - legitimacija za vložitev revizije - pristojnost slovenskega sodišča
    Upnik ima tudi v primeru obstoja domneve o dogovoru o izvensodni prodaji še vedno pravico do sodne prodaje zastavljene stvari.

    Upnik lahko uveljavi ločitveno pravico, ni pa tega dolžan storiti. Stvarno jamstvo za izpolnitev terjatve iz določenega dela premoženja dolžnika je le dodano dolžnikovemu osebnemu jamstvu. Upnik zato lahko zahteva izpolnitev terjatve tudi samo na podlagi osebnega dolžnikovega jamstva, torej iz njegovega celotnega premoženja, kot nezavarovano navadno terjatev po pogojih iz potrjene prisilne poravnave v konkurenci z morebitnimi drugimi upniki.

    Ločitvena pravica na zapadlost upnikove terjatve ne vpliva.
  • 826.
    VSRS sodba II Ips 346/2014
    14.4.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO
    VS0018321
    ZDen člen 16, 66, 88, 88/1, 88/2, 88/3. SPZ člen 42, 44, 44/1, 92
    dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - denacionalizacija - vrnitev premoženja v naravi - odločba upravnega organa - oblikovalna odločba - konstruktivna odločba - prepoved razpolaganja s premoženjem, ki je predmet vrnitve - res extra commercium - stvar, ki ni v pravnem prometu - poseg v pravnomočno konstitutivno odločbo upravnega organa

    S prepovedjo razpolaganja iz prvega odstavka 88. člena ZDen je zakonodajalec premoženje, ki ga je država odvzela zasebnikom, za določen čas izvzel iz pravnega prometa (res extra commercium). Na stvareh izven pravnega prometa pa lastninske pravice ni mogoče pridobiti niti s priposestvovanjem (prvi odstavek 44. člena SPZ).

    S tem, ko sta sodišči tožniku na temelju priposestvovanja priznali lastninsko pravico, sta odvzeli vsak pomen in učinek pravnomočni denacionalizacijski odločbi, s katero je bila originarno ustanovljena lastninska pravica denacionalizacijske upravičenke. Ker je bilo o lastninski pravici denacionalizacijske upravičenke odločeno z odločbo, ki ima oblikovalen (konstitutiven) učinek, bi bilo njene učinke mogoče izničiti le s pravnimi sredstvi, ki so na voljo v denacionalizacijskem postopku.

  • 827.
    VSRS sodba II Ips 281/2015
    14.4.2016
    STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018463
    ZTLR člen 44. ZPP člen 39, 39/1, 44, 44/3, 367, 367/2.
    družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice - pridobitni način - vpis v zemljiško knjigo - prenehanje lastninske pravice - pogodba o prenosu nepremičnine - uporabnina - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - sprememba vrednosti spornega predmeta
    V sistemu družbene lastnine vpis v zemljiško knjigo ni bil določen kot pridobitni način za prenos zasebne lastnine v družbeno niti v primerih, ko je nepremičnina iz zasebne lastnine prešla v družbeno lastnino na podlagi pravnega posla. S prehodom stvari v družbeno lastnino pa je lastninska pravica na stvari prenehala (44. člen ZTLR). Gre za glede na tedanji družbenoekonomski in družbenolastninski sistem veljaven način pridobivanja stvari v družbeno lastnino.
  • 828.
    VSRS sodba II Ips 260/2014
    14.4.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - DRUŠTVA
    VS0018294
    ZDru člen 8, 9, 10. OZ člen 125. SPZ člen 92, 93, 99.
    posest nepremičnine - vindikacijska tožba - pravica do posesti - učinki pogodbe - pogodbena stranka - pravna oseba - društvo - sekcija planinskega društva
    Ker tožena stranka ni stranka pogodbe, ker, dalje, ni niti pravni naslednik katere od njih in tudi ne tretji v smislu tretjega odstavka 125. člena OZ, iz te pogodbe tudi ne more črpati nobenih pravic in tudi ne pravice do posesti.

    Nosilci (subjekti) interesov in namenov morajo le-te uresničevati vsaj v skladu z (minimalnimi, temeljnimi) notranjimi značilnostmi pravnega reda. Če v pravnem redu poleg fizičnih oseb obstajajo tudi pravne osebe - in dejstvo je, da obstajajo, potem je treba spoštovati njihovo pravno subjektiviteto. V nasprotnem primeru (če nosilci pravic in obveznosti več ne bi bili pravni subjekti, marveč bi bili to neposredno kar nameni in interesi) pravna razmerja postanejo stihijska.
  • 829.
    VSRS sodba II Ips 17/2016
    14.4.2016
    IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VS0018328
    ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 370, 370/3. ZZZDR člen 51, 51/2. ZIZ člen 170, 170/2. URS člen 14, 22, 23, 25. ESČP člen 6.
    nedopustnost izvršbe - prisilna hipoteka - skupno premoženje zakoncev - pridobitev lastninske pravice - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - prehod iz posebnega premoženja zakonca v posebno premoženje drugega zakonca - darilo zakoncema
    Ker je tožnica lastninsko pravico na polovičnem solastniškem deležu stanovanja pridobila na pogodbenem temelju po pridobitvi toženkine prisilne hipoteke v izvršbi, z zahtevkom za nedopustnost izvršbe na njem ne more uspeti.
  • 830.
    VSRS sklep II DoR 45/2016
    13.4.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS0018336
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/1, 367c/2. ZZK-1 člen 8. SPZ člen 44, 266. ODZ paragraf 1460 - 1464.
    predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - priposestvovanje - priposestvovanje solastniških deležev
    Predlog problematizira vprašanje, ali lahko več oseb priposestvuje nepremičnino tako, da na njej pridobijo solastninsko pravico.
  • 831.
    VSRS sodba II Ips 234/2014
    7.4.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE
    VS0018423
    ZPP člen 13, 236, 236a, 287, 287/4, 298, 298/3, 367, 367/5. ZOR člen 99. SPZ člen 11, 11/1, 82, 92, 93. ZTLR člen 12. OZ člen 198.
    dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vindikacijski tožbeni zahtevek - dajatveni tožbeni zahtevek - dokazovanje - pisna izjava prič - zaslišanje prič - predhodno vprašanje - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - varstvo lastninske pravice - neupravičena pridobitev - lastninjenje - družbena lastnina - pravica uporabe - ugovor močnejše pravice - domneva lastninske pravice - razlaga pogodbe - razlaga spornih pogodbenih določil
    Za oba uveljavljana tožbena zahtevka je skupno in odločilno predhodno pravno vprašanje: ali je tožnik sploh lahko postal lastnik predmetne nepremičnine, ki ga upravičuje tako do izročitve v posest kot tudi do plačila uporabnine zaradi neupravičene uporabe s strani tožene stranke. To pa pomeni, da je treba uporabiti določbo petega odstavka 367. člena ZPP ter vrednost spornega predmeta ugotoviti s seštevkom vrednosti posameznih tožbenih zahtevkov, ki presega mejni revizijski znesek 40.000,00 EUR (primerjaj določbo petega odstavka 367. člena ZPP).

    Ni procesno pomembno, ali je tožena stranka predložila osebne dokumente predlaganih prič v naloženem roku ali šele po tem; v slednjem primeru je sporno procesno situacijo mogoče oceniti kot takšno, da je sodišče prve stopnje prvotni sklep delno spremenilo in je dejansko podaljšalo rok za predložitev pravilno opremljenih pisnih izjav. Razen tega pa sodišče prve stopnje na svoj sklep procesnega značaja, ni vezano (glej določbi tretjega odstavka 298. člena ZPP in četrtega odstavka 287. člena ZPP). Že zgolj zato je lahko tudi v konkretnem primeru po izdanem sklepu (o le pogojni) dopustitvi izvedbe dokaza z ustnim zaslišanjem prič takšen sklep tudi realiziralo.

    Ugotavljanje dejstev o tem, kakšna je bila pogodbena volja strank o predmetu pogodbe, je dejansko vprašanje. Materialnopravno vprašanje je uporaba in izbor razlagalnih metod pogodbe.

    Domneva se sicer, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, a je domnevo mogoče na ustrezen način izpodbiti (prvi odstavek 11. člena SPZ). Imetništvo pravice uporabe in nato lastninske pravice na sporni nepremičnini predstavlja za to pravdo torej tudi predhodno vprašanje v smislu določbe 13. člena ZPP.

    Čeprav se v tej pravdi tožena stranka, ki sicer ni vložila pravnega sredstva zoper vknjižbo lastninske pravice na podlagi ZLNDL na ime tožnika, brani le z ugovorom zoper stvarnopravni in obligacijski zahtevek, pa gre v konkretnem primeru za obrnjeno zrcalno sliko nevknjiženega kupca, ki se sklicuje na svojo obligacijsko pravico - ugovor prodane in izročene stvari (v našem primeru ugovor prodajalca - neprodane in neizročene stvari), kar pomeni, da takšen ugovor v tej zadevi zadostuje proti zahtevku za izročitev nepremičnine kot tudi proti posledičnemu obogatitvenemu zahtevku.
  • 832.
    VSRS sodba in sklep II Ips 263/2015
    4.4.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS0018318
    SPZ člen 72, 118, 118/4, 118/4-5, 119, 119/2, 119/4, 119/5, 119/6. SZ-1 člen 41, 42, 42/1, 42/3, 43, 43/3, 44, 44/1, 44/3, 45, 46, 47, 48, 60, 63, 63/2. ZPP člen 344, 344/2, 367, 367/4, 367a, 377, 383, 385, 385/1, 385/2, 385/3, 385/5, 391, 391/2, 458, 458/8. OZ člen 417, 766, 766/1, 776/2.
    dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - upravljanje večstanovajskih stavb - pogodba o upravljanju - izterjava sredstev za rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - skupnost etažnih lastnikov - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - procesna legitimacija - prenos procesne legitimacije - razširitev procesne legitimacije - cesija - prenos materialnopravnih upravičenj - aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe
    Upravnik ima aktivno procesno legitimacija za izterjavo vplačil v rezervni sklad, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo.
  • 833.
    VSRS sodba II Ips 66/2014
    31.3.2016
    STVARNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
    VS0018334
    SPZ člen 28.
    lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - kmetijsko zemljišče - dobrovernost - prepoved odtujitve in obremenitve
    Toženci šele prvič v reviziji konkretizirajo očitke v zvezi s postopkom po ZKZ, kar pa ne more vplivati na presojo dobre vere tožnika, ki je več kot 10 let živel v prepričanju, da je bila pogodba za konkretna zemljišča sklenjena v skladu z zakonskimi določbami.
  • 834.
    VSRS sodba II Ips 298/2015
    31.3.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
    VS0018296
    ZSKZ člen 14, 16, 17. ZLPP člen 5. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1
    družbena lastnina - lastninjenje - pravica uporabe - kmetijsko zemljišče - sredstva kapitalske družbe - argument teleološke redukcije - revizija stranskega intervenienta - odgovor na revizijo - stroški revizijskega postopka

    14. člen ZSKZ se nanaša na zemljišča v družbeni lastnini, ne pa na zemljišča v lasti kapitalskih družb z znanimi lastniki. Če pa je imela kapitalska družba med svojimi sredstvi (zgolj) pravico uporabe na nepremičnini, tedaj ta zemljišča niso v njeni lasti in so bila predmet podržavljanja na podlagi 14. člena ZSKZ. S tem je bilo res poseženo v pravico uporabe, vendar na ustavno dopusten način, saj se je pravica uporabe transformirala v obligacijsko pravico.

  • 835.
    VSRS sodba II Ips 9/2016
    31.3.2016
    IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO
    VS0018322
    ZIZ člen 64, 65.
    nedopustnost izvršbe - zastavna pravica - dobrovernost - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
    Pravilno je materialnopravno stališče višjega sodišča, da v konkretnem primeru ne gre za konkurenco dveh lastninskih pravic, saj sta tožnika lastnika spornih nepremičnin od 10. 3. 2000 dalje, pogodbeno ustanovljena zastavna pravica drugega toženca pa je bila na podlagi sodbe VSL II Cp 57/2014 ugotovljena za nično, notarski zapis je bil izbrisan in vzpostavljeno je bilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje.
  • 836.
    VSRS sodba in sklep II Ips 100/2015
    10.3.2016
    STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018286
    ZZZDR člen 51, 52. ZPP člen 128, 128/5, 227, 227/5, 339, 339/1, 339/2-8, 370, 370/1-2, 370/3, 384, 384/1.
    premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - loterijski dobitek - denarna sredstva - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca - obstoj denarnih sredstev ob razpadu skupnosti - civilna delitev skupnega premoženja - predložitev listine - edicijska dolžnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odgovor sodišča na pritožbene navedbe - pravica do obrazložene sodne odločbe
    Stališče toženke, da je predmet delitve skupnega premoženja lahko le premoženje, ki obstaja v času prenehanja zveze, ne pa tudi premoženje, ki je bilo v zakonski zvezi potrošeno, bi držalo le v primeru, če bi skupno premoženje (denarna sredstva na računu) porabila zakonca skupaj oziroma eden od njiju s soglasjem drugega, nikakor pa ne v primeru, ko je poraba skupnih sredstev posledica nedovoljenega razpolaganja enega od zakoncev s skupnim premoženjem (52. člen ZZZDR).

    Četudi obravnavane procesne situacije (zaradi odsotnosti edicijskega sklepa) ni mogoče obravnavati po določbi 227. člena ZPP, bi se višje sodišče moralo opredeliti do tožnikovih trditev v pritožbi, da toženka kot imetnica računa ni želela razkriti poslovanja na svojem računu in tako ni dostavila listin, s katerimi razpolaga le ona. Presoditi bi moralo, kakšen vpliv ima lahko opisana procesna neaktivnost toženke (zavrnitev soglasja za dostop do podatkov na računu) na presojo resničnosti trditve, ki jo je tožnik želel dokazati z vpogledom v izpiske toženkinega računa.
  • 837.
    VSRS sodba in sklep II Ips 269/2015
    10.3.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS0018287
    OZ člen 87, 93, 335, 336, 346, 350. SPZ člen 49, 60, 92. ZZK-1 člen 243, 244. ZPP člen 367, 377.
    neveljavnost pogodbe - ničnost - posledice ničnosti - zastaranje - izstavitev zemljiškoknjižne listine - varstvo lastninske pravice - narava tožbenega zahtevka - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - kondikcijski zahtevek - materialno procesno vodstvo
    Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ni ustrezno pravno sredstvo za vračilo nepremičnine, ki je bila odsvojena na podlagi nične pogodbe.

    Kondikcijski zahtevki, ki so posledica nične pogodbe, so zastarljivi.
  • 838.
    VSRS sklep II DoR 334/2015
    9.3.2016
    STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018238
    OZ člen 39, 40. ZPP člen 339, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. URS člen 22.
    dopuščena revizija - darilna pogodba - nedopusten nagib - kavza - izročitev nepremičnine - prenehanje darilne pogodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodišče druge stopnje - pravica do izjave v postopku - sklepčnost tožbe
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje (glede na okoliščine konkretnega primera) kršilo pravico stranke do izjave v postopku, ko je na pritožbeni stopnji potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, vendar pri tem sprejelo drugačno pravno stališče, na podlagi katerega je šele prvič presodilo, da je zahtevek nesklepčen, strankam pa ni omogočilo, da se o tem izjavijo pred izdajo odločbe.
  • 839.
    VSRS sodba II Ips 124/2014
    25.2.2016
    STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0018288
    ZZK-1 člen 8, 8/1. ZTLR člen 25. ZOR člen 210, 210/1.
    lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - nova stvar - sprememba identitete nepremičnine - vlaganja v nepremičnino - povrnitev vlaganj - pridobitev nepremičnine od nelastnika - obogatitev - poslovodstvo brez naročila - pogodba o dosmrtnem preživljanju
    Ker tožnica ni podala ugovorov toženčevi veljavni pridobitvi lastninske pravice na podlagi odplačnega pravnega posla, s svojim tožbenim zahtevkom, ki temelji na originarno pridobljeni lastninski pravici na račun toženčevega pravnega prednika, proti njemu ne more uspeti.

    Presoja pravnega standarda nova stvar.
  • 840.
    VSRS sodba in sklep II Ips 245/2014
    18.2.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
    VS0018173
    ZZad člen 74. ZSKZ člen 14, 16. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine člen 5.
    lastninjenje - državna lastnina - zadruga - premoženje zadrug - odplačnost prehoda nepremičnine v družbeno lastnino - neodplačnost prehoda nepremičnine v družbeno lastnino - sklepčnost tožbe - trditveno breme - negativna dejstva - materialno dokazno breme - exceptio illegalis - kmetijska zemljišča - določitev vrednosti kmetijskega zemljišča - kmetijsko zemljišče, namenjeno za gradnjo - višina odškodnine
    Nujni sestavni del trditev za sklepčnost tožbe po 74. členu ZZad je navedba, ki omogoča sklepanje o neodplačnosti prehoda spornih nepremičnin v družbeno lastnino. Po svojem bistvu gre za zatrjevanje negativnih dejstev (pridobitev za manj od 30 % takratne vrednosti), kar ob postavljenem ugovoru toženke, da je bil prehod odplačen, vodi do zaključka, da materialno dokazno breme za trditve glede odplačnosti prehoda leži na toženki. Tudi o tem vprašanju se je sodna praksa že izrekla. Ker gre pri presoji odplačnosti za materialnopravno sklepanje z uporabo določbe prvega odstavka 5. člena Navodila, mora toženka torej dokazati, da je organ, ki je nepremičnino podržavil, oziroma upravljalec (tj. toženka ali njen pravni prednik) zanjo plačal določeno nadomestilo, in da je to nadomestilo preseglo 30 % vrednosti takratne vrednosti nepremičnine.

    Po drugi strani toženka utemeljeno opozarja, da sta se sodišči nižjih sodišči stopenj pri presoji, ali višina plačanega nadomestila ustreza pojmu odplačnosti, napačno oprli na denacionalizacijski podzakonski predpis, in sicer na Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (v nadaljevanju Odlok), ki je bil izdan na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZDen. Revizijsko sodišče pritrjuje toženki, da sta sodišči prezrli drugi odstavek 5. člena Navodila, ki ureja metodo ugotavljanja (ne)odplačnosti prehoda v družbeno lastnino pri lastninjenju po ZZad. Z Odlokom so bile namreč določene vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, za potrebe določitve višine odškodnine upravičencem v postopkih denacionalizacije, če vrnitev odvzetega premoženja v naravi ni bila mogoča.
  • <<
  • <
  • 42
  • od 50
  • >
  • >>