ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/3, 271/3-1, 272, 272/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojna pravna dejanja – objektivni element izpodbojnosti – običajni rok izpolnitve – subjektivni element izpodbojnosti
Vprašanje običajnosti načina izpolnitve stečajnega dolžnika lahko predstavlja zgolj relevantno dejansko okoliščino v zvezi z dejansko bazo zakonske domneve o obstoju subjektivnega elementa izpodbojnosti iz 1. točke 3. odstavka 272. člena ZFPPIPP in ne v zvezi z objektivnim elementom izpodbojnosti. Običaj kot ustaljena oblika poslovne prakse je v zvezi z objektivnim elementom izpodbojnosti relevanten le v povezavi z opredelitvijo roka, v katerem je stečajni dolžnik izpolnil svoje obveznosti, kot dejanska podlaga, s katero lahko upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, izpodbija domnevo iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP.
ZMatR člen 20. ZZZDR člen 98, 99, 113. EKČP člen 8.
predlog za nadomestitev soglasja matere za DNK analizo - korist mladoletnega otroka - priznanje očetovstva - izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva - izpodbijanje očetovstva - osebnostne pravice - pravica do zasebnosti - pravica otroka do ohranitve statusa
Predlog, da se nadomesti soglasje nasprotne udeleženke za odvzem vzorca, potrebnega za izvedbo DNK analize mladoletnemu otroku je potrebno vsebinsko obravnavati in opraviti tehtanje med pravico otroka do ohranitve statusa in pravico očeta oziroma pravico obeh, da poznata otrokov izvor.
Tožeča stranka tožbe skladno s sklepom ni popravila, v sklepu pa je bila tudi opozorjena na posledice, v primeru, če v roku vloge ne bo popravila oziroma dopolnila.
ZFPPIPP člen 399, 339-4, 400, 400/4. OZ člen 1012.
osebni stečaj – postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika – zakonske ovire za odpust obveznosti – poroštvo
Ob ugotovljenih dejstvih prvostopenjskega sodišča, da je dolžnica ob najemu kreditov prejemala neto plačo 1.202,05 EUR in da je tudi solastnica nepremičnine do ½, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo, ni mogoče zaključiti, da se je dolžnica z najemom kreditov pri upniku (v skupni višini 13.700,00 EUR z odplačilno dobo 60 mesecev) zadolževala nesorazmerno z njenim premoženjskim stanjem. Takega sklepanja ne utemeljuje niti dejstvo, da je dolžnica prevzela poroštvo za moževe kreditne obveznosti. S poroštveno pogodbo se namreč porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil. Da je odložni pogoj (dolžnikovo neplačilo njegovih že zapadlih obveznosti, za katere je dolžnica prevzela poroštvo), v času dolžničinega najema kreditov pri pritožniku že nastopil, pa pritožnik niti ne zatrjuje.
Pritožnik ni izkazal, da se je dolžnica tudi po izgubi zaposlitve še zadolževala, splošno znano pa je, da izguba zaposlitve hitro spremeni plačilno sposobnost dolžnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068520
ZPP člen 8, 185, 287, 287/1, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 65, 65/2, 104, 104/4, 105, 105/2, 105/3.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve – zamuda z izpolnitvijo – pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe – dodatni rok za izpolnitev – objektivna sprememba tožbe – zavrnitev dokaza
Glede vprašanja ali je dogovorjeni rok bistvena sestavina pogodbe, predstavlja besedna zveza: „najpozneje do 30.11.2008“ potreben konkretni dejanski stan za uporabo zakonskega dejanskega stanu iz 4. odstavka 104. člena OZ. Fiksnost roka izhaja že zgolj iz besedne zveze. Ker je takšno besedilo zapisal celo notar, ki je zgolj povzel soglasno voljo pogodbenih strank, obstaja nedvoumen tudi pravni pomen tega zapisa.
zemljiškoknjižni postopek - začetek zemljiškoknjižnega postopka
Za odločanje zemljiškoknjižnega sodišča je relevantno stanje v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka. Ta se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme zemljiškoknjižni predlog, oziroma ko prejme listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Dejstev, ki so nastopila pozneje, pri odločanju ni mogoče upoštevati.
Sodišče mora ob izdaji sklepa o ločitvi zapuščine vedno opraviti tudi popis in cenitev zapustnikovega premoženja, če je potrebno pa tudi druge ukrepe, s katerimi se dediču prepreči oškodovanje upnikov, ki so zahtevali ločitev. V izreku sklepa je treba določno navesti, katere pravice spadajo v zapuščino, oziroma katero premoženje se ločuje od premoženja dedičev.
materialno pravni ugovor – jamčevalni zahtevki – pogodba o delu
Ugovor prenehanja pravice je materialno pravni ugovor, ki ga podjemnik lahko uveljavlja vse do konca glavne obravnave in ne dejstvo, kar kaže, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravila procesne prekluzije, saj bi moralo ugovor prenehanja pravice po 635. členu OZ upoštevati, pri tem pa presojati, ali je nasprotna tožba, vložena 20. 06. 2006, pravočasna.
Sodišče dovoli zaznambo spora o prenehanju pravice na podlagi tožbe, vložene proti imetniku druge vknjižene pravice, s katero dolžnik od sodišča zahteva, da ugotovi prenehanje te pravice. Gre torej za spore, s katerimi tožeča stranka z ugotovitveno tožbo zahteva prenehanje stvarne pravice, kot npr. spor o prenehanju služnosti (priposestvovanje svobode), spor o prenehanju stavbne pravice, spor o prenehanju hipoteke,...
Predlagateljeva tožba za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za izbris služnostne pravice ni ugotovitvena tožba ampak dajatvena tožba, s katero zahteva realizacijo sporazuma, ki ga je sklenil s toženo stranko oziroma izpolnitev toženkine obveznosti.
ZBH člen 13,63, 77. ZHKS člen 11. ZBS člen 2, 5, 20, 34, 39, 92. ZBan 130, 240, 241, 241/2, 241/3, 241/5, 244, 244/3.
hranilno kreditna služba – jamstvo za hranilne vloge – dolžnost obveščanja – odgovornost Banke Slovenije
Banka Slovenije (toženka) ni imela nobene obveznosti obveščanja vlagateljev oziroma javnosti v zvezi s poslovanjem hranilno kreditnih služb oziroma o sistemu jamstva za vloge pri hranilno kreditnih službah. Hranilno kreditne službe so poslovale po ZHKS in za opravljanje dejavnosti niso potrebovale dovoljenja toženke, ki tudi ni bila dolžna oziroma pristojna izvajati bonitetnega nadzora nad poslovanjem hranilno kreditnih služb.
Pavšalne navedbe, da je toženka v težkem premoženjskem stanju, ne zadostijo kriterijem iz 104. člena SZ-1, ki zahtevajo izjemne okoliščine, ki jih najemnik ni mogel predvideti in nanje ni mogel vplivati. Odpoved najemne pogodbe ni dovoljena samo v primeru, da so vsi trije pogoji (izjemne okoliščine, vložitev predloga in obvestilo najemodajalcu) izpolnjeni kumulativno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0067756
OZ člen 131. ZOZP člen 7, 20.
obstoj zavarovalnega primera – direktna tožba proti zavarovalnici
Tožnika imata sicer res pravico vložiti direktno tožbo proti zavarovalnici povzročitelja škode, pri čemer za oškodovance velja tudi določilo 7. člena ZOZP, ki prepoveduje zavarovalnici ugovore, ki jih ima iz zavarovalne pogodbe za obvezno zavarovano vozilo proti zavarovancu, ker ta ni ravnal po zakonu, zavarovalni pogodbi in pogojih. Vendar to ne pomeni, da sta tožnika upravičena do povrnitve škode tudi v primeru, ko je bilo v postopku dokazano, da do prometne nezgode ni prišlo oziroma ni prišlo na način, kot se zatrjuje, saj v tem primeru tožeča stranka ni dokazala, da škoda izvira iz prometne nezgode in s tem niso podane vse zahtevane predpostavke odškodninskega delikta.
Če gre za izvršbo za izterjavo denarne terjatve na podlagi izvršilnega naslova, se omenjeno izvršilno dejanje opravi takoj po izdaji sklepa o izvršbi, ne pa po njegovi pravnomočnosti. V primeru sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine, pa se vpiše zaznamba izvršbe in hipoteka šele potem, ko sklep o izvršbi, postane pravnomočen.
gradbena pogodba – gradbena pogodba s posebnim določilom – cena, določena s klavzulo „ključ v roke“ – klavzula „ključ v roke – dodatna dela – grajanje napak – obvestilo o napaki – zamuda dolžnika
OZ v 659. členu določa, da se pri pogodbi „na ključ“ izvajalec zaveže, da bo izvedel skupaj vsa dela, ki so potrebna za graditev in uporabo celotnega objekta. V tem primeru vsebuje dogovorjena cena tudi vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del, izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo. Zaradi klavzule „ključ v roke“ obseg izvajalčevih obveznosti ni širši, kot če pogodba takšnega določila ne vsebuje. Obveznost izvajalca ima namreč v vseh primerih značilnost obligacije rezultata. Da bi izvajalec pravilno in v celoti izpolnil svojo pogodbeno obveznost, mora opraviti vsa dela (po vrsti in količini), ki so potrebna za dosego tega rezultata - izgradnjo (končanje) objekta v skladu s projektno dokumentacijo. Izvajalec pa ima pravico do plačila naknadno naročenih del, ki niso bila predmet pogodbe.
Rok za vložitev izpodbojne tožbe iz 257. člena OZ od dneva izvedbe razpolagalnega pravnega posla, to je od vknjižbe dalje. Tega dejstva ne spreminja vloženi predlog za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Vse do vknjižbe lastninske pravice na toženca, pa čeprav po tem, ko je bila nanju vknjižena lastninska pravica, ta vpis učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, je bila lastnica še vedno tožnikova dolžnica in ta vse do vknjižbe lastninske pravice na oba toženca, proti njima ni mogel vložiti izpodbojne tožbe.
Sredstva v višini 1.861.930,00 SIT, ki jih je v okviru stanovanjske varčevalne pogodbe privarčeval J. N., so bila na račun toženca prinesena po pomoti, zaradi česar je tožnica ta znesek J. N. dne 2.8.2004 nakazala iz svojih sredstev. Kdor je brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti.
SZ člen 122, 122/1, 122/2. ZZK-1 člen 39, 40, 40/1, 41, 160.
prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnin – vknjižba pravice - zemljiškoknjižno dovolilo – overitev podpisa kupcev na zemljiškoknjižnem dovolilu
Pri prepovedi odtujitve in obremenitve stanovanja, kupljenega po SZ, gre za pogodbeno, obligacijsko pravico, čeprav je določena z zakonom. Nastanek oziroma začetek učinkovanja te prepovedi zakon veže na pravno dejanje sklenitve prodajne pogodbe, ki je bodisi prostovoljna bodisi prisilna (tožba na izjavo volje). Če pogodba prepovedi ne ureja izrecno, jo v tem delu dopolnjuje zakon.
Brez pogodbe, ki bi vsebovala prepoved odtujitve in obremenitve, možnost vknjižbe prepovedi odtujitve in obremenitve ostaja le na abstraktni ravni. Pritožbeni očitek, da določilo 2. odstavka 122. člena SZ učinkuje neposredno, zaradi česar overovitev podpisa kupcev na zemljiškoknjižnem dovolilu ni potrebna, ni utemeljen.
Čeprav je toženec v pritožbi uvodoma navedel, da se pritožuje zoper sodbo, pa je iz vsebine pritožbe razvidno, da izpodbija odločitev prvostopnega sodišča o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Ker je sodišče pritožbo zmotno obravnavalo kot pritožbo zoper sodbo, jo je posledično nepravilno zavrglo kot prepozno.
Po 4. odst. 117.člena ZPP mora predlagatelj v primeru vložitve predloga zaradi zamude roka (v predmetni zadevi zamude roka za plačilo sodne takse), obenem z vložitvijo predloga, opraviti tudi zamujeno dejanje. To pomeni, da bi moral toženec že z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje plačati zahtevano sodno takso, ne pa da je z vložitvijo predloga zahteval ponovno vročitev plačilnega naloga.
vpis v zemljiško knjigo – razlastitev – vknjižba lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca -
Odločba upravnega organa je bila izdana v nujnem razlastitvenem postopku, zato pravnomočnost odločbe o razlastitvi ni pogoj za vknjižbo lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca.