prodajna pogodba – zamuda – skupni namen pogodbenih strank
Kljub ugotovitvi izvedenca, da je tožena stranka tudi sama zamujala pri gradnji poslovnega prostora, je bistveni in odločilen vzrok za zamudo, da je tožeča stranka predlagala spremembe, vendar zanje ni predložila ustrezne projektne dokumentacije. Posledično se je zavlekla celotna gradnja, saj ni šlo le za spremembe, ki se nanašajo na finalna obrtniška dela, ampak za spremembe, za katere je potrebno pridobiti ustrezno projektno dokumentacijo (način ogrevanja, potegnitev dvigala do četrte etaže, spajanje poslovnega dela z delom stanovanja,...).
ZDZdr člen 2, 2/10, 61. ZPacP člen 21, 26, 28, 29, 32, 35. ZNP člen 37.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah – prisilna hospitalizacija - pravni interes za pritožbo
Z izpodbijanim sklepom se je postopek pridržanja končal z ustavitvijo, ki je za osebo, glede katere se je postopek vodil, najbolj ugoden. Izpodbijane odločbe namreč ni mogoče spremeniti na način, ki bi bil zanjo bolj ugoden. Pravni interes za pritožbeni preizkus določene zadeve ni podan, če želi stranka ali celo zgolj njen pooblaščenec odgovor na določena vprašanja, pa četudi so v neki povezavi s tem postopkom ali so pomembna zaradi morebitnih drugih postopkov.
zapuščinski postopek – udeleženci zapuščinskega postopka – predmet zapuščinskega postopka
Predmet zapuščinskega postopka določa 162. člen ZD, po katerem zapuščinsko sodišče ugotavlja, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. O zahtevkih drugih oseb do dedičev zapuščinsko sodišče ni pristojno odločati.
SZ-1 člen 103, 103/5. ZPPreb člen 3, 3/4. ZPP člen 355.
odpoved najemne pogodbe – tožba na izpraznitev stanovanja – drugo primerno stanovanje
Pri ugotavljanju, ali ima toženka v lasti hišo, ki je primerna za bivanje, je potrebno upoštevati, da lastnik nepremičnine lahko vpliva na (ne)primernost stanovanja, in namen določbe petega odstavka 103. člena SZ-1, ki je v preprečitvi ščitenja oziroma dajanja ugodnosti nekomu, ki je ne potrebuje.
Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 6, 96. ZMZPP člen 20.
spor z mednarodnim elementom - prodaja blaga - uporaba prava - pogodbeno pravo - dunajska konvencija
Ker sta se stranki s pogodbo dogovorili, da bosta kot materialno pravno podlago za zadeve, ki niso posebej pogodbeno urejene, uporabljali civilni zakonik in ustrezne predpise prava skupnosti, bi sodišče prve stopnje moralo takšno svobodno pogodbeno voljo strank upoštevati in sporno razmerje presojati na podlagi navedene pogodbe, pri tem pa predvsem najprej razčistiti, ali sta stranki s pogodbeno določbo, tako kot glasi, morda izključili uporabo Dunajske konvencije.
ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 19, 33, 33/1, 33/1-3.
status zavarovanca - poslovodna oseba - dvojno zavarovanje
Pri tožniku so bili s tem, ko je bil vpisan v poslovni register RS kot družbenik in poslovodja v družbi z omejeno odgovornostjo, izpolnjeni pogoji za obvezno zavarovanje v RS ne glede na dejstvo, da je bil tožnik že obvezno zavarovan na podlagi delovnega razmerja v Republik Srbiji, saj v času odločanja tožene stranke Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju še ni veljal.
ZRPJN člen 9, 9/2, 23, 23/5. ZJN člen 20, 20/4. OZ člen 190.
revizija postopkov javnega naročanja – pravica do pravnega sredstva zoper odločbo Državne revizijske komisije – evropska sredstva
Zoper odločbo Državna revizijska komisija ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, sodno varstvo je zagotovljeno le v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti. Inšpektorat za finance Urada za nadzor proračuna in Računsko sodišče RS res ugotavljata, da je tožeča stranka za izbiro izvajalca uporabila nepravilen postopek. Vendar po oceni pritožbenega sodišča tega ni mogoče opredeliti kot nepravilno porabo sredstev, saj tožena stranka kljub pravočasni in pravilni obveščenosti ni sprožila postopka revizije pred DRK, v katerem bi uveljavljala zatrjevane kršitve postopka izbire izvajalcev, ter tudi zato, ker sta pravdni stranki v Pogodbo zapisali, da so bili izvajalci izbrani v skladu z ZJN.
razveljavitev klavzule o izvršljivosti – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ne bis in idem
Stališče sodišča prve stopnje, da nov izvršilni postopek po predlogu upnika zoper družbenike predstavlja oviro za postopek odločanja o razveljavitvi klavzule o pravnomočnosti, ne vsebuje ugotovitve, ali je predlagateljica zoper sklep o izvršbi vložila ugovor, s katerim je zatrjevala, da odločba, na kateri je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva. Le, če bi ugotovilo, da takega ugovora ni podala ali pa da ga je, pa je bil pravnomočno zavrnjen, bi bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju njenega predloga za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti izvršilnega naslova po načelu „ne bis in idem“. Začeta izvršba zoper družbenike na podlagi izvršilnega naslova zoper družbo pa še ni ovira za odločanje o predlogu družbenikov, da se klavzula o izvršljivosti odločbe zoper družbo, kot prvotnega dolžnika, razveljavi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070837
ZPP člen 115, 115/2. OZ člen 131, 179.
poseg v pravico do zasebnosti – dokazovanje duševnih bolečin - zaslišanje stranke – neupravičen izostanek z naroka
Pri dokazovanju elementa obstoja duševnih bolečin, zaslišanja stranke ne morejo nadomestiti ostali dokazi (postavitev izvedenca medicinske stroke), ker so le-ti namenjeni objektivizaciji in kontroli povsem subjektivnih občutij posameznika, ki se dokazuje z izpovedbo stranke.
Ravnanje tožene stranke, ki je fotografijo tožničinega avtorskega dela brez tožničinega soglasja neločljivo vpela v samo bistvo novoletne voščilnice (tako na vizualni kot na verbalni ravni), ne predstavlja le kršitve tožničine materialne pravice reproduciranja, marveč tudi njene moralne pravice do spoštovanja dela. Pravila iz 19. člena ZASP namreč ni mogoče vsebinsko razlagati mimo vrednotne podstati moralne avtorske pravice, kakor je opredeljena v 16. členu ZASP.
odgovor na tožbo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka
Zgolj s sklicevanjem na nepoznavanje prava ni mogoče utemeljiti predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki je bil podan zaradi zamude 30-dnevnega roka za podajo odgovora na tožbo. To velja še toliko bolj, ker je bila tožena stranka ob prejemu tožbe s pozivom na odgovor opozorjena na rok za vložitev odgovora.
Vprašanje izvršitve dokončne in pravnomočne odločbe zavoda, zoper katero tožnik ni uveljavljal sodnega varstva, ne more biti predmet direktnega sodnega varstva pred sodiščem, ki odloča v socialnem sporu.
ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 21, 22, 126, 126/1.
zavarovalna doba - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Tožnica v spornem obdobju ni bila v delovnem razmerju, ampak je le pomagala svojemu možu, s katerim se je sporazumno dogovarjala o delu, tožnica pa tudi ni imela določenega fiksnega delovnega časa. Iz tega razloga ni podlage, da bi se to obdobje upoštevalo kot zavarovalna doba.
ZZVZZ člen 80, 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 233, 233/1, 235.
začasna zadržanost od dela
Glede na to, da se tožnikovo zdravstveno stanje ni izboljšalo, bi moral njegov osebni zdravnik kot organ tožene stranke (ZZZS) zagotoviti predstavitev imenovanemu zdravniku in predlagati ponovno podaljšanje začasne zadržanosti od dela. Ker tega ni storil, škodljivih posledic, ker zaradi nezmožnosti ni delal, ne more trpeti tožnik, ampak je treba pri njem ugotoviti začasno zadržanost od dela v zahtevanem obdobju.
Zemljiškoknjižno sodišče je pri odločanju o vpisu, ki se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, pristojno presojati le popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ne pa tudi veljavnost pravnega posla. Kršitev določb o krajevni pristojnosti notarja ne more imeti vpliva na veljavnost pravnega posla, saj je namen določbe 3. odstavka 12. člena ZN zagotovitev enakomerne teritorialne zastopanosti notarskih storitev in zagotavljanje njihovega tekočega opravljanja na celotnem območju države.
Glede na tretji odstavek 14. člena Odvetniške tarife iz leta 2003 v zvezi z 41. členom Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) potrebno v tej zadevi odmeriti stroške po Tarifi o odvetniških storitvah iz leta 1991, in vrednosti točke na dan odmere, to je 0,459 EUR.
osebni stečaj – začetek postopka odpusta obveznosti – dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem – odpust obveznosti – mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju – dolžnost aktivnega iskanja zaposlitve
Odločba CSD dolžnice ne oprošča njenih obveznosti poročanja o svojih prizadevanjih v smeri pridobitve zaposlitve za polni delovni čas za celotno preizkusno obdobje, pač pa njen položaj olajšuje le do 09. 01. 2012. Do takrat ima po zakonu pravico delati krajši delovni čas, za naprej pa kljub temu ostaja njena dolžnost, da si prizadeva za polno zaposlitev, vse z namenom čim boljšega poplačila stečajnih upnikov, kar je poglavitni cilj stečajnega postopka.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom – nepravdni postopek – odvetnik – pooblastilo – pridržanje brez privolitve
Sodišče je pridržani osebi po uradni dolžnosti postavilo odvetnico. Vsebina „pooblastila“ (postavitev tu nadomešča pooblastilo) v sklepu o postavitvi odvetnice ni izrecno opredeljena, vendar v postopkih, kot je obravnavani, pravice odvetnika brez privolitve pridržane osebe opredeljuje ZDZdr, dolžnost skrbnega ravnanja odvetnice pa splošno veljavna pravna pravila o skrbnosti dobrega strokovnjaka.
ZDZdr člen 39, 39/1, 48, 48/1, 53, 60, 61, 61/2, 71, 71/1. ZPacP člen 30, 30/1.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – duševna motnja – pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve
V obravnavanem primeru je šlo za sprejem osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih po 53. čl. ZDZdr. Izpolnjeni so bili pogoji iz 1. odst. 39. čl. ZDZdr. Sodišče je na podlagi izvedeniškega mnenja ugotovilo, da je udeleženec nekritičen za svoje stanje, glede na trenutne sposobnosti ogroža svoje življenje in zdravje, s tem da se ogroža z zatavanjem ob zapustitvi znanega bivališča, ogroža pa tudi druge, ker ne prepozna resne nevarnosti v prometu in lahko povzroči prometno nesrečo z gibanjem v prometnici. To ogrožanje je posledica duševne motnje udeleženca, kot izhaja iz mnenja izvedenca. Zaradi te duševne motnje je imel udeleženec ob izdaji sklepa hudo moteni presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Poleg tega navedenih vzrokov in ogrožanja ni bilo mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči v smislu 3. alineje 1. odst. 39. čl. ZDZdr, ker je izvedenec ugotovil, da udeleženec ogroža sebe in predstavlja nevarnost za okolico, če je brez stalnega nadzora in stalnega vodenja. Zato nobena druga oblika pomoči ni možna in tudi ne bi bila uspešna.