ZDZdr člen 2, 2/10, 61. ZPacP člen 21, 26, 28, 29, 32, 35. ZNP člen 37.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah – prisilna hospitalizacija - pravni interes za pritožbo
Z izpodbijanim sklepom se je postopek pridržanja končal z ustavitvijo, ki je za osebo, glede katere se je postopek vodil, najbolj ugoden. Izpodbijane odločbe namreč ni mogoče spremeniti na način, ki bi bil zanjo bolj ugoden. Pravni interes za pritožbeni preizkus določene zadeve ni podan, če želi stranka ali celo zgolj njen pooblaščenec odgovor na določena vprašanja, pa četudi so v neki povezavi s tem postopkom ali so pomembna zaradi morebitnih drugih postopkov.
neupravičena obogatitev – uporabnina – uporaba solastne stvari – deljena odgovornost – stroški mediacije
Toženec je sredi decembra 2010 poklical tožnika in mu ponudil, da mu izroči ključe solastnih nepremičnin (stavbe). Tožnik se je bil dolžan takoj ustrezno odzvati oziroma sprejeti ključe. Če jih zaradi odsotnosti osebno ni mogel prevzeti sam, bi tožnik lahko za to pooblastil svojega odvetnika ali koga drugega. Zato tožnik po 15.12.2010 ni bil več upravičen do zahtevane uporabnine.
Stroški mediacije niso pravdni stroški, ker gre za stroške v zvezi z alternativnim reševanjem sporov.
neposredno zastopanje – posredno zastopanje – dogovor občanov o asfaltiranju cest – pogodba o delu – stranke pogodbe – sklenitvena pogodbena faza
Najmanj kar mora pogodbenikova zavest obsegati je, da ve, katera oseba je zastopanec ter da ve, da sklepa pogodbo z neposrednim zastopnikom, če ta pogoj ni izpolnjen, ne gre za neposredno zastopanje.
nadomestilo za invalidnost – spremembe v stanju invalidnosti
Tožniku, invalidu III. kategorije s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami od leta 2003 dalje, je bila v letu 2005 ob prenehanju delovnega razmerja priznana tudi pravica do nadomestila za invalidnost. Ker so mu bile v novem invalidskem postopku v okviru III. kategorije priznane nove omejitve pri delu od 1. 11. 2008, mu je toženec utemeljeno na novo odmeril tudi pravico do nadomestila za invalidnost, saj gre za spremembe v stanju invalidnosti, kljub temu da se sama kategorija invalidnosti ni spremenila.
pokojninska osnova - delo preko polnega delovnega časa - nadurno delo - poseben delovni pogoj
V vseh spornih letih je šlo pri tožničinem delu preko polnega delovnega časa za redno obliko dela (in ne za poseben delovni pogoj), tako da ni izpolnjen temeljni pogoj, da bi se plača, ki je bila za nadurno delo izplačana, upoštevala pri izračunu pokojninske osnove.
ZZK-1 člen 22, 22-7, 27, 27/3, 40, 98, 120. ZIZ člen 9, 268.
vpis v zemljiško knjigo - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve – vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve – vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje je v sklepu, s katerim je predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo, odločilo, da se prepoved odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi vknjiži (namesto vpiše ali zaznamuje). Ker ne gre za vpis na predlog, na katerega je zemljiškoknjižno sodišče vezano, ampak za vpis po uradni dolžnosti, je zemljiškoknjižno sodišče vpis dolžno opraviti in to pravilno, torej z zaznambo.
motenje posesti – začasna odredba – pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve – težko nadomestljiva škoda
Na podlagi življenjskih izkušenj je možno, da posamezniku nastaja težko nadomestljiva škoda, če ne more v svoj dom do svojih osebnih predmetov, ali družbi, če ne more do svojih listin, žiga in če ji je onemogočeno opravljati dejavnost, ni pa to nujno ali samo po sebi razumljivo – tožniki bi morali povedati, zakaj je v njihovem primeru tako. Ob tem pa tožniki niso niti verjetno izkazali, ker sploh niso ničesar v tej smeri navedli, da bo posledice izdane začasne odredbe za toženko mogoče odpraviti oziroma vzpostaviti prejšnje stanje, če bi se v pravdi izkazalo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen.
ZPP člen 13, 482, 482/1, 482/1-1. ZDSS člen 5, 5/1. ZGD-1 člen 263.
stvarna pristojnost – vrsta zahtevkov – odškodninska odgovornost uprave – pogodba o zaposlitvi
Odškodninska odgovornost člana uprave v smislu 263. čl. ZGD-1 po mnenju pritožbenega sodišča ne zajema zgolj njegovih ravnanj v strogo omejenem spektru „vodenja poslov družbe“, pač pa se lahko nanaša na kakršnokoli protipravno ravnanje člana uprave, ki je v zvezi z njegovo funkcijo, to pa je tudi opustitev skrbi za pravilno in zakonito izvrševanje pogodbe o zaposlitvi, ki jo je sam sklenil z družbo.
Za spore med družbami in člani organov upravljanja družb, za katero je potrebno uporabiti pravo gospodarskih družb, je na podlagi 1. točke 1. odstavka 482. člena ZPP stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti v gospodarskem sporu. Za spore iz pogodbe o zaposlitvi med temi osebami pa na podlagi 1. odstavka 5. člena ZDSS-1 delovno sodišče v individualnem delovnem sporu. Določitev stvarne pristojnosti je torej odvisna od tega, na katero pravno področje se nanaša zahtevek in kje je urejena pravna podlaga za rešitev spora oziroma za odločitev o zahtevku. Če je odločitev o zahtevku odvisna tudi od odločitve o predhodnem vprašanju, ki po svoji vsebini spada v drugo pravno področje, sodišče zgolj za potrebe odločitve o zahtevku lahko odloča tudi o takem predhodnem vprašanju.
Glede na to, da tožena stranka ni predložila dodatnih dokazov in tudi ni predlagala, da se jo zasliši, je sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo tožnici, da je v spornem mesecu koristila letni dopust, in ji prisodilo nadomestilo plače za čas koriščenja letnega dopusta.
ZPSPP člen 12, 12/2. OZ člen 51, 51/2, 51/3, 51/4.
pogodba o najemu poslovnih prostorov – oblika pogodbe – dogovor o spremembi cene
ZPSPP v 2. odst. 12. čl. določa, da mora biti pogodba o najemu poslovnih prostorov pisna. Določa tudi sankcijo za primer, če pogodba ni sklenjena v pisni obliki; takšna pogodba ni veljavna. Zahteva po pisnosti velja tudi za vse kasnejše spremembe pogodbe. Ustni dogovor, ki ga je zatrjevala tožena stranka, da se najemnina za čas dogovarjanja o višini, ne bo plačevala, je dogovor o spremembi cene, cena najema pa je ena izmed bistvenih sestavin najemne pogodbe. Zato v obravnavanem primeru ne pride v poštev uporaba določila iz 3. odst. 51. čl. OZ. Prav tako se v dani situaciji ne more uporabiti 4. odst. 51. čl. OZ, saj se z dogovorom o neplačilu najemnine bistveno otežuje obveznost najemodajalca, ki drugemu prepusti rabo določenega prostora brez vsakršne odmene.
zapuščina - dedni sporazum - darilna pogodba - vknjižba lastninske pravice - zavrženje pritožbe - ni pooblastila
V okviru uradnega pritožbenega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek člena 350 ZPP) je tako ugotoviti, da tožeča stranka na podlagi dednega sporazuma glede sporne pravice ni obdarjenka in da, ker zavezovalni posel ni bil sklenjen, ni pridobila pravice zahtevati izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila.
OZ člen 111, 111/2, 111/5, 190, 190/3, 458, 459, 459-1, 462, 464, 464/1, 468, 470, 470/1, 471, 475, 477, 477/1.
prodajna pogodba – odgovornost za stvarne napake – skrita napaka – jamčevalni zahtevki – primeren rok – pravni standard – razveza pogodbe kot skrajno sredstvo – dodatni rok za izpolnitev pogodbe
Pri vprašanju "dodatni" ter "primeren" rok gre za pravni standard, ki mu mora v primeru sodnega spora dati pravo vsebino sodišče, in to od primera do primera. Presoja primernosti je namreč odvisna od številnih okoliščin; v konkretnem primeru zlasti od tega, iz katere sfere izhajajo objektivne okoliščine, ki so preprečile pravilno izpolnitev, ter pripravljenosti dolžnika, da svojo obveznost pravilno izpolni.
Kljub temu, da je tožnik vozilo ves čas uporabljal, je treba upoštevati, da je pri uveljavljanju pravilne izpolnitve dal prodajalcu dodaten rok za odpravo pomanjkljivosti, zaradi česar je skladno s 471. členom OZ podana zakonska domneva, da je ob neodpravi pomanjkljivosti z iztekom dodatnega roka kupec odstopil od pogodbe. To pomeni, da za odstop od pogodbe ni potrebna posebna izjava volje kupca, saj ima tak učinek že iztek dodatnega roka za pravilno izpolnitev. Iz zakonskega besedila torej izhaja, da je primarna posledica neupoštevanja dodatnega roka domneva, da je kupec od pogodbe odstopil, kupec pa lahko to domnevo ovrže s tem, da prodajalcu (nemudoma) izjavi, da pogodba ostaja v veljavi.
Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je taksna obveznost nastala tega dne ali kasneje. Ker je taksna obveznost za pritožbo nastala ob njeni vložitvi, odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki je bil vložen po vložitvi pritožbe, v nobenem primeru ni mogla in ne more veljati za taksno obveznost za pritožbo, posledično pa tudi ne na potek roka in posledice, ki so nastopile zaradi neplačila.
ZOR člen 154, 154/1, 200. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1. ZTPDR člen 73. ZVD člen 16. ZZ člen 39, 39/2, 49, 49/1, 49/2.
odškodninska odgovornost zavoda - pasivna legitimacija - krivdna odgovornost - škoda nastala v zvezi z delom - varno delo - varovanje prostora z varnostnikom
Pritožbeno sodišče se zato strinja s sodiščem prve stopnje, da drugotožena stranka tožeči stranki odškodninsko odgovarja po načelu krivde, ker ni poskrbela za varno delo. Ne glede na to, da noben predpis ni določal obveznega varovanja prostorov z varnostnikom, je bila namreč v skladu s splošno skrbjo za varno delo, po določbi 16. člena Zakona o varstvu pri delu (Ur. l. SRS, št. 32/74 - Ur. l. SRS, št. 57/96) dolžna organizirati delo tako, da bi potekalo varno. To bi lahko storila z varnostnikom ali na kakšen drug primeren način, vendar te dolžnosti ni izpolnila.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda - traktor - zavarovalno kritje - obseg kritja - uporaba traktorja kot delovnega stroja
Tožnik zahteva plačilo odškodnine na podlagi police obveznega avtomobilskega zavarovanja. S takšnim zavarovanjem je krita škoda, ki nastane pri uporabi traktorja kot prevoznega sredstva, ne pa tudi škoda, ki nastane pri uporabi traktorja kot delovnega stroja oziroma pogonskega stroja. Škoda nastala na način, kot jo opisuje tožnik, ni zajeta z obsegom kritja iz zavarovalne pogodbe saj takšna dejavnost ni povezana z uporabo traktorja v prometu v smislu določila 15. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP). Glavni namen obveznega zavarovanja po ZOZP je socializacija rizika oziroma težnja poskrbeti za oškodovance in potnike v javnem prometu, za tak primer pa v tem pravdnem postopku ne gre. Z obveznim zavarovanjem so krite škode, ki se redno, normalno ali praviloma dogajajo z uporabo motornega vozila na določen način in v dani življenjski situaciji.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - CESTE IN CESTNI PROMET
VSM0021138
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 179, 352, ZVO-1 člen 110i.
nepremoženjska škoda – odškodnina - duševne bolečine - pravica do zdravega življenjskega okolja – hrup - cesta - suksesivna škoda - zastaranje
Negativne posledice takih presežnih vrednosti hrupa pa je tožeča stranka občutila že od začetka prihajanja v Odrance od leta 2000, kot izhaja iz njenih navedb in izpovedbe na glavni obravnavi ("že takrat je bilo stanje nevzdržno"). Povsem sprejemljiv je zato zaključek sodišča prve stopnje, da je najkasneje leta 2001 začela nastajati sukcesivno nastajajoča škoda zaradi prekomernega hrupa, za katero je tožeča stranka bila upravičena uveljavljati odškodnino in se je tudi petletni objektivni zastaralni rok iztekel pred vložitvijo tožbe.
OZ člen 82, 82/2, 83, 1050. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 116, 118, 119.
gradbena pogodba - končni obračun - napaka v končnem obračunu - gradbene uzance - razlaga pogodb - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic - uporaba določil in razlaga spornih določil - nejasna določila v posebnih primerih
Zmotno je stališče, da bi bilo s strani tožeče stranke zatrjevano napako v končnem obračunu mogoče odpraviti le bodisi s sporazumno spremembo obračuna bodisi z izpodbijanjem pogodbe v smislu 2. točke četrtega odseka drugega poglavja splošnega dela OZ. Ker se s vsemi temeljnimi postavkami v končnih obračunih strinja, tožeča stranka nima niti pravnega niti ekonomskega interesa izpodbijati končni obračun zaradi napak v volji oz. iz kakršnegakoli razloga, saj ne želi njegove razveljavitve. Tudi pravni red v situacijah, ko se pogodbi, ki je bila v pretežnem delu med strankama že izpolnjena, očita zgolj nepravilna uporaba razmeroma preproste matematične operacije pri izračunu terjatve, ne teži k tako skrajnim rešitvam in ponuja primernejše institute za reševanje nastalega zapleta v pogodbenih okvirih.